Hrvaško zunanje ministrstvo trdi, da ni nobenih znakov o odpovedi skupne seje slovenske in hrvaške vlade.

Ta ugibanja so se pojavila v nekaterih hrvaških medijih, ki so pisali, da bo zaradi nedavnega zapleta o meji na morju skupna seja odpovedana.

Poslanec Marko Pavliha (LDS) pa je predsednika DZ-ja Franceta Cukjatija in vlado pozval k zaostritvi odnosov s Hrvaško. Pavliha, ki je tudi podpredsednik parlamenta, je prepričan, da je politika Hrvaške do Slovenije "iz dneva v dan bolj arogantna in zlovešča".

Zato med drugim predlaga, da vlada odpokliče veleposlanika v Zagrebu na "posvet" domov, pogoji vstop Hrvaške v EU z rešitvijo vseh odprtih vprašanj s Slovenijo ter prebivalcem naše države priporoči, naj letos ne počitnikujejo na Hrvaškem.

Podpredsednik DZ-ja meni, da volje za pogajanja na hrvaški strani ni več. "Verovanje v morebitno čudežno arbitražo ali mednarodno sodišče pa je metanje morske soli v oči," pravi, in dodaja, da je "sosedom bližje čofotanje kot ljubljanski kravl".

Zapleti s Hrvaško so nastali zaradi hrvaškega podaljšanja koncesije naftni družbi Ina za raziskovanje naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu.

Pobudo Pavlihe so že povzeli tudi hrvaški mediji.

Prijava Slovenije pri ZN-u
V Zagrebu pa so potrdili, da je Hrvaška pri ZN-u sprožila postopek za prijavo Slovenije, češ da si ta skuša prilastiti hrvaško ozemlje. Za zdaj ni znano, ali bo hrvaška misija pri ZN-u pritožbo vložila ustno, ali kot pisno noto. Vsebino note podpirajo tudi v hrvaškem saboru.

Hrvaška meni, da je slovenska politika agresivna
Hrvaški Vjesnik poudarja, da je slovenska politika z zadnjo noto, pod katero se je podpisal zunanji minister Dimitrij Rupel, postala privrženec idej, značilnih za politika Zmaga Jelinčiča. Rupel se je po mnenju Vjesnika z zahtevami po razdelitvi Jadrana uvrstil med tiste, ki izvajajo politično nasilje nad mednarodnim pravom in konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu.

Vjesnik piše še, da ima Slovenija majhno obalo, zaradi česar ji je pripadel majhen del morja brez epikontinentalnega pasu in brez pravic za razglasitev zaščitenih ekonomskih con: "Namesto da bi sprejela to dejstvo, poskuša Slovenija že več kot desetletje z incidenti, notami in političnimi pritiski dobiti zase večji del morja, kot ga objektivno lahko ima."