V Pergam je vključenih sedem reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, njihov odvetnik Bojan Grubar pa je prepričan, da je politika na diskriminatoren način izločila sindikate, ki se ne strinjajo z njo in njenim načinom socialnega dialoga. Po njegovih besedah je bil zakon spremenjen izključno zato, da bi izigrali preostale sindikate oziroma večino med njimi. Takšen način pa je zagotovo slabo sporočilo državljanom o pravni državi.

Vlada zmanjšala potrebno število podpisnikov
Tudi v pobudi je zapisano, da je novela "eden v vrsti instantnih zakonov, ki ne izhaja iz dolgoročnih splošnih družbenih odnosov, temveč je le odziv na neuspela pogajanja vlade s sindikati". Vlada je namreč s spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju spremenila tudi število sindikatov, katerih soglasje potrebuje za dodajanje aneksov h kolektivni pogodbi.

Za veljavnost aneksa tako ni več izključni pogoj večina vseh reprezentativnih sindikatov (vsaj 16 od 30), ampak so dovolj podpisi manjšega števila sindikatov, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. In na tej podlagi se je vlada pretekli petek z delom sindikatov javnega sektorja sporazumela o začasni zamrznitvi plač in odmiku odprave plačnih nesorazmerij v čas boljše gospodarske rasti.

Vpogled v članstvo - vpogled v osebne podatke
Država je s tem po mnenju pobudnikov ustavne presoje nedopustno posegla v avtonomijo kolektivnega dogovarjanja. Oporekajo pa tudi sami zahtevi po članstvu, ki presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Štetje pristopnih izjav po njihovem mnenju namreč predstavlja nesorazmeren in nedopusten poseg v svobodo sindikalnega delovanja in svobodnega včlanjevanja v sindikate, hkrati pa vpogled v pristopne izjave pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Opozarjajo tudi, da so lahko člani sindikatov tako zaposleni v javnem kot v zasebnem sektorju, pa tudi upokojenci in brezposelni, na katere kolektivna pogodba za javni sektor nima nobenega vpliva.