meni pravnik Rajko Pirnat.

"Ureditev novega kvoruma za veljavnost aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor je neskladna z ustavo. Ob tem pa v vsakem primeru v petek sklenjeni aneks ne more veljati za nazaj, ampak velja od takrat, ko bo objavljen v uradnem listu," je dejal dekan pravne fakultete Rajko Pirnat. To, kar so sindikati in vlada sklenili, je po njegovem mnenju na trhlih pravnih temeljih oz. je pravno nesprejemljivo.

Ustavna prepoved retroaktivnosti
Če je v podpisanem aneksu določeno, da ta velja od 1. oktobra naprej, je po Pirnatovih besedah to kršitev ustavne prepovedi iz 155. člena, ki med drugim govori o veljavnosti splošnih aktov za nazaj. Meni, da se lahko pogovarjajo le o neizplačevanju plačnih nesorazmerij v prihodnje.

"Popolnoma napačna izbira pravnih sredstev"
Pirnat sicer razume, da vlada nima denarja. Toda v tem primeru bi bilo po njegovem mnenju pravno sprejemljivo, da bi znižala plače javnim uslužbencem in tako nesorazmerja uravnala. "Ne gre pa z nepravnimi zvijačami in postopki kršiti pravice delavcev," je opozoril. Izbira pravnih instrumentov, s katerimi vlada poskuša obvladati obseg javnih financ, je namreč "popolnoma napačna".

Aneks je po Pirnatovih besedah problematičen tudi zato, ker je sklenjen z drugačnim kvorumom za njegovo veljavnost, kot je določeno v temeljni pogodbi. "To je v nasprotju z načelom pravne države, je ustavno sporno," opozarja Pirnat. Zakon bi lahko sicer po njegovem mnenju določil drugačen kvorum, ampak bi moral veljati za vse pogodbe, ki so sklenjene za naprej.

Zakon v presojo ustavnemu sodišču?
Posedijevi sindikati napovedujejo vložitev pobude za ustavno presojo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju prav zaradi spremenjenega kvoruma. Bomo videli, kaj bo sodišče odločilo, pravi Pirnat, "verjetno pa bodo predlagali tudi začasno odredbo, da se zadrži izvajanje tega zakona". Meni, da je težava v tem, da ustavno sodišče zakona ne more razveljaviti za nazaj, in čeprav bi novo določbo o kvorumu razveljavilo, bi to veljalo od odločitve naprej. Če bi bil medtem podpisan aneks h kolektivni pogodbi, bi moralo ustavno sodišče v tem primeru odločati, kaj je pravna posledica vladne odločitve za podpisan aneks.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je po podpisu aneksa z delom sindikatov napovedala, da naj bi po uveljavitvi aneksa vlada umaknila tudi zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor. Zahteva vlade za razveljavitev tega člena zaradi spremenjenih okoliščin pa po Pirnatovih ocenah tako ali drugače ne more uspeti, saj je "zgrešen pravni instrument" oz. zahteva ni pravno utemeljena.
Pomanjkanje denarja niso spremenjene okoliščine
Oo njegovem prepričanju zato tudi "vladni manever", da bi sodišče zaradi spremenjenih okoliščin razveljavilo obveznost vlade za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij 1. oktobra, skoraj ne more uspeti. Do zdaj namreč še ni bilo prakse, da bi pomanjkanje denarja šteli za spremenjene okoliščine, saj to "preprosto ne gre", je pojasnil.
Če pa bi sodišče vendarle odločilo v prid vladi, potem je teoretično - a po Pirnatovem mnenju malo verjetno - mogoče, da bi zaposleni, ki so odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij dobili izplačano, to morali vračati. Potemtakem bi "vsak delodajalec, ki zaide v finančno stisko, lahko tako trdil, kar pa je nesprejemljivo. Ne vem, zakaj gre vlada v take akcije, ki so celo po zdravi pameti nesprejemljive," je dejal.

Vlado lahko torej, če se bo ugotovilo, da je ravnala nezakonito, po besedah dekana Pravne fakultete na eni strani čaka politična in na drugi strani odškodninska odgovornost.