"Povišanja plač javnih uslužbencev v zaostreni javnofinančni situaciji ne bo, vlada se za ta namen ne more zadolževati," je še enkrat poudarila ministrica za javno upravo Pavlinič Krebsova in tako spet ponovila, da javni uslužbenci ne bodo dobili dodatka za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je sicer zapisano v kolektivni pogodbi.

Ob tem je napovedala, da bo za zaščito osebne integritete predlagala, da se proti sindikatom javnega sektorja, ki so napovedali vložitev ovadbe zoper njo, sproži postopek zaradi vložitve krive ovadbe. "To je le še ena izmed groženj, veliko sem jih bila deležna v procesu socialnega dialoga. V mojem ravnanju ni niti enega elementa kaznivega dejanja in predlagatelji to točno vedo," je dejala.

Vlada ni čakala na sodbo sodišča
Sindikati ji očitajo kršitve temeljnih pravic delavcev, ker je vsem direktorjem zavodov posredovala dopis, v katerem jih poziva, naj ne izplačajo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Upravljavci računalniškega sistema za obračun plač v javni upravi so zato tehnično onemogočili povišanje oktobrskih plač.

Čeprav je vlada po neuspešnem iskanju dogovora o zamrznitvi plač s sindikati javnega sektorja na delovno in socialno sodišče vložila tožbo za razvezo tega člena pogodbe, na odločitev sodišča niso počakali. S tem se po pisanju Financ niso strinjali na ustavnem sodišču in odpravo nesorazmerja so želeli svojim uslužbencem izplačati, a to zaradi blokade sistema ni mogoče.

"Ministrstvo zavestno krši predpise"
Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je zato opozoril finančnega ministra Franca Križaniča, da si državni organi ne morejo privoščiti zavestne kršitve predpisov o plačah javnih uslužbencev, ne glede na morebitne prihodnje spremembe ali pravne postopke, ki bi nekoč v prihodnje lahko privedli do sprememb zdajšnjih obveznosti.

Da pravna podlaga za obračun in izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij še vedno velja, zato je obveznost treba izpolniti, je prepričano tudi Računsko sodišče.

"Predsednik računskega sodišča je povedal, da gre za mnenje, ki za vlado in za ostale ni zavezujoče. Vlada ga ne rabi upoštevati," je na to odgovorila ministrica in dodala, da je računsko sodišče med drugim dejalo tudi, da bi javni uslužbenci morda morali izplačan dodatek vračati, če bo sodba v prid vladi.

Policisti: Gre za višino enomesečnih glob
Kakšne bi bile sodbe, če se javni uslužbenci odločijo tožiti državo, ker ni spoštovala kolektivne pogodbe, ni mogoče napovedati, jasno pa je, da lahko ob vseh sodnih stroških in obračunanih zamudnih obrestih državi grozi izplačilo visokih zneskov.

Ker bi sicer takšne tožbe verjetno trajale nekaj časa, se mnogi sprašujejo, ali ministrica morda te težave zavestno pušča svojim naslednikom. O kakšnih zneskih je pravzaprav govor, so plastično pokazali v Sindikatu policistov Slovenije. Izračunali so, da policisti v državni proračun mesečno 'prispevajo' okoli 5,8 milijona evrov pobranih glob. S tem denarjem bi država po njihovih besedah lahko zaposlenim v policiji izplačala celotno tretjo četrtino odprave nesorazmerij.

Ker pa se vlada z javnimi uslužbenci o tem ni želela dogovoriti in je sledila stavka javnega sektorja, so policisti v zadnjem mesecu za približno takšen znesek tudi prikrajšali proračun. Odločili so se namreč, da svojo stavko izvedejo tako, da bodo državljanom izdajali opozorila, ne glob.

V zadnjem mesecu občutno manj glob
Podatki, ki jih je Sindikatu policistov Slovenije uspelo pridobiti, namreč kažejo, da je bilo od 16. 9. 2010 do 15. 10. 2010 izrečenih za približno dve tretjini manj glob kot v enakem času lani. V številkah to pomeni, da je bilo v tem mesecu izrečenih okoli 10.000 glob, medtem ko povprečje v letu 2009 znaša približno 30.000 izrečenih glob. Namesto 5,8 milijona evrov se je tako v proračun steklo le okoli 1,9 milijona evrov.

Sporazum s policijskim sindikatom ni potrjen
Svoj 'boj' z vlado je v zadnjih dveh mesecih bil tudi drugi sindikat policistov - Policijski sindikat Slovenije. Želeli so, da se njihove plače uravnavajo z vladno uredbo zunaj kolektivne pogodbe, in z vladno pogajalsko skupino, ki jo vodi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, tudi dosegli dogovor. A vlada zdaj tega sporazuma ni parafirala.

Razlog je po besedah ministrice za javno upravo v tem, da želijo na novo urediti sistem plač v javnem sektorju, in sicer za vse skupine enako, pristojnost za konkretno urejanje plač javnih uslužbencev posameznih plačnih skupin pa bodo prenesli na resorne ministre. Sindikati posameznih poklicnih skupin so namreč protestirali, da parcialno urejanje vprašanja plač za posamezne poklicne skupine ni ustrezno.

Da je enoten plačni sistem neobvladljiv, so sindikati opozarjali že nekaj časa, zdaj pa je to, kot pravi Pavlinič Krebsova, spoznala tudi vlada.