Ministrica za javno upravo je sindikate javnega sektorja ponovno povabila k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi. Za veljavnost ni več potrebna večina izmed 29 reprezentativnih sindikatov.

Z današnjim dnem je namreč začela veljati novela plačnega zakona, ki bo omogočala veljavnost aneksa doseči tudi z manjšim številom sindikatov, ki pa morajo skupaj zastopati vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.

V tretje gre rado
Pred tem so aneks poskušali podpisati že dvakrat, a sta bili podpisovanji neuspešni, saj se je za podpis odločilo le 6 izmed 29 reprezentativnih sindikatov. Tokrat je tako ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs sindikate pozvala, da k podpisovanju prinesejo tudi izjavo, iz katere bo razvidno število članov sindikata. Če k podpisu znova ne bo pristopila večina sindikatov, se bo namreč veljavnost aneksa tokrat presojala še po drugem omenjenem kriteriju.

Vlada je sicer pred tednom dni odpovedala kolektivne pogodbe za javni sektor. Kot navaja ministrica, pa kolektivna pogodba za javni sektor do izteka odpovednega roka še vedno velja, zato jo je v medtem še vedno mogoče spreminjati in dopolnjevati. Vodja pogajalske skupine sindikatov, ki se s podpisom aneksa ne strinja, Janez Posedi pa je glede tega izrazil pomisleke in je prepričan, da bi bilo mogoče podpisati edino novo kolektivno pogodbo. Sindikati se bodo tudi do te dileme opredelili v sredo.

Kaj se zgodi po podpisu aneksa?
Pavlinič Krebsova je v pismu, ki ga je skupaj z vabilom sindikatom naslovila na vse zaposlene v javnem sektorju, zapisala, da bo vlada v primeru podpisa aneksa preklicala odpoved kolektivne pogodbe in tudi umaknila predlog za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, ki ga je naslovila na sodišče.

V pismu javnim uslužbencem je še zapisala: "Zdi se mi pošteno, etično in moralno, da vam povsem jasno sporočim, da bi v primeru nesklenitve dogovora in morebitnem izplačilu povišanih plač nekaterim javnim uslužbencem v višini odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, z interventnim zakonom ne mogli več zgolj ohraniti ravni plač na ravni leta 2010."

Ob podpisu aneksa bi tako javni uslužbenci v letu 2011 ohranili osnovno plačo, kakršno so dosegli 30. septembra letos. Dobili bi regres v višini 692 evrov. V višino povračil stroškov za prevoz na delo, regres za malico in ostale stroške dela pa ne bi posegali. V nasprotnem primeru grozi javnim uslužbencem znižanje plač.

Dodatno delo za sodišča?
Odpoved kolektivne pogodbe in izmikanje plačilu tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij so sicer na sodišča že pripeljali kar nekaj zadev. V skladu s 112. členom obligacijskega zakonika je vlada naslovila na sodišče zahtevo za razvezo kolektivne pogodbe, oziroma 50. člena, ki govori o uskladitvi. V tej zahtevi se vlada sklicuje na bistveno spremenjene okoliščine, ki naj bi jo odvezovale od siceršnjih pogodbenih obveznosti.

Po odpovedi kolektivne pogodbe pa so sindikati Posedijeve skupine napovedali tožbo proti vladi in kazensko ovadili tudi ministrico za javno upravo. Pavlinič Krebsova se je na zadnje odzvala s predlogom za uvedbo postopka zaradi vložitve krive ovadbe.