Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da je vlada ves čas želela spoštovati socialni dialog. V skladu z novelo zakona so po njenih besedah zato povabili vseh 29 reprezentativnih sindikatov k podpisu dogovora in aneksa, vendar se sindikati povabilu vlade niso odzvali.

Namesto podpisa je bil tako izpeljan pogovor s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS). Sindikati iz skupine, ki jo vodi Janez Posedi, se sestanka niso udeležili.

"To, kar se je zgodilo s strani tistih, ki so zamenjali socialni dialog z ulico je prispevalo k nerazumevanju, kaj je politika na področju plač. Ljudje so zmedeni glede vprašanja izplačila povišice v novembru," meni Krebsova.

Pavlinič Krebsova: Ne izplačujte tretje četrtine
Ob tem je apelirala na proračunske porabnike, predvsem občine, naj ne izplačujejo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, saj se lahko zgodi, da vlada ne bo mogla več izvajati zamrznitve plač in jih bo morala zato v letu 2011 znižati, kar bi najbolj prizadelo strokovno-tehnične delavce, med drugim tudi policiste.

"To je po oceni vlade nedopustno. Le dogovor in racionalno ravnanje lahko to preprečita," je prepričana.

Vlada bo odgovore za KSJS pripravila v četrtek
Aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora o ukrepih na področju plač v prihodnjih dveh letih za zdaj ni podpisalo niti pet sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja, saj čakajo na odgovore vlade na svoja vprašanja.

Ministrica upa, da bodo sindikati KSJS-ja zadovoljni z odgovori, ki jih bo v četrtek pripravila vlada, in da bosta v petek ob 12. uri podpisana aneks in veljavni dogovor.

Znano je, da so bili sindikati, združeni v KSJS, aneks poleti in oktobra pripravljeni podpisati, a zdaj predsednik konfederacije Branimir Štrukelj pojasnjuje, da se pojavljajo številna vprašanja, na katere potrebujejo odgovore.

Številna odprta vprašnja za KSJS
Vprašanja so po njegovih besedah vezana na "razmerja med aneksom in odpovedjo kolektivne pogodbe, za vprašanje novega plačnega sistema in novega aneksa, odpravo plačnih anomalij v plačnem razredu J, in kaj pomeni, da bi se po resorjih dogovarjali za konkretne plače".

Štrukelj je še dodal, da bodo vladne odgovore preučili in se nato odločili, ali bodo podpisali aneks in dogovor.

Vabljeni že tretjič
Pavlinič Krebsova je sindikate k podpisu povabila že tretjič. Prva dva poskusa sta bila neuspešna, saj se je za podpis odločilo le šest izmed 29 reprezentativnih sindikatov, potrebna pa bi bila privolitev večine.

Po noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je začela veljati v soboto, bo veljavnost mogoče doseči tudi z manjšim številom sindikatov, ki pa bodo morali dokazati, da zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Vlada si je obetala, da bodo tako za veljavnost aneksa kot dogovora zadostovali podpisi tistih sindikatov, ki so enkrat že pristopili k podpisu.

Sindikati opozarjajo na pravne dileme
Ob tokratnem vabilu so sindikati opozarjali tudi na več pravnih dilem. Med drugim imajo pomisleke glede podpisovanja aneksa h kolektivni pogodbi, ki jo je vlada odpovedala. Prav tako se po njihovem več vprašanj odpira pri dokazovanja članstva sindikatov, kjer zakon predvideva predložitev pristopnih izjav. "Če pa bi do sklenitve aneksa na tej podlagi vendarle prišlo, bodo legitimnost tega zagotovo oporekali," pravi Jakob Počivavšek iz Pergama.

Posedi s presojo ustavnosti
Ne glede na (ne)uspešnost podpisa aneksa, pa sindikati pogajalske skupine Janeza Posedija za ponedeljek vseeno napovedujejo vložitev pobude za presojo ustavnosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Prepričani so namreč da je kvorum znižan na 40 odstotkov v nasprotju z ustavo.

Pravni zastopnik skupine sindikatov Bojan Grubar še opozarja, da bo 14 Posedijevih sindikatov 19. novembra vložilo predlog za razrešitev spornega razmerja pred arbitražo, v primeru, da dan prej ne bodo izplačane plače z vsebovano uskladitvijo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

Ob tem poudarja še nenavadno sporočilo, ki ga državi pošilja vlada. "Če vlada kot velik politični uspeh jemlje arbitražni sporazum s Hrvaško, sedaj tej državi pošilja nenavadno sporočilo, ko se sama ne drži sporazuma s sindikati, vlaga tožbo na sodišče in zadeve ne poskuša reševati preko arbitraže," je dejal Grubar. Vprašal pa se je tudi, kje bo vlada našla denar za izvedbo mejne arbitraže, če ne najde denarja za uskladitev plač.