Svojo predstavitev je Tone Peršak začel z opozorilom na svojevrsten paradoks: slovenska kultura je v relativno maloštevilni skupnosti, v kateri nastaja, tudi v mednarodnem prostoru opazna in cenjena. Po drugi strani pa smo že več let priča zahtevam, da je treba sistem spremeniti, ker da ne ustreza družbenim okoliščinam.

Pri vprašanju, zakaj je obstoječi kulturni model treba spremeniti, če kultura daje vidne rezultate, bi bilo treba po njegovih besedah pogledati na dejstva. Po Peršakovem mnenju kulturo razumemo kot neke vrste zaklad, ki ga je treba za vsako ceno ohranjati pri življenju, vendar pa mora vsak dan dokazovati svoj smisel in nujnost. Vse to so razlogi, da je prenova modela potrebna, prav tako pa tudi mišljenja.

"Zamuda v prilagajanju"
Kultura kot družbeni podsistem je po njegovi oceni ostala v pretežni meri enaka kot pred osamosvojitvijo. Tudi na ustavni ravni ji pripisujemo zasluge za narod, vendar pa je takšno razmišljanje orientirano bolj v preteklost. V manjši meri ji pripisujemo pomen v sedanjem in prihodnjem času, je poudaril kandidat za ministra.

Po Peršakovem mnenju se kultura kot družbeni podsistem spremembam v družbi ni prilagodila. To je izraz zamude prilagajanj novim okoliščinam, posledica tega so številne zagate, ki jih razumemo kot posledico pomanjkanja sredstev ali delovanja lobijev, vse to slabša položaj ustvarjalcev.

Politika, ki kulturo omogoča
Peršak kulturo razume kot najbolj reprezentativno legitimacijo skupnosti, politika pa bi se po njegovem mnenju morala tega zavedati, vendar ne z vmešavanje ali diktiranjem vsebine, temveč tako, da odpravi ovire in ji omogoči delovanje. Med pozitivnimi spremembami sicer opaža opredelitev javnega interesa kot merila za uresničevanje kulture politike, strateško načrtovanje z oblikovanjem nacionalnih kulturnih programov, ustanovitev Slovenskega filmskega centra in Javne agencije za knjigo, zgled je lahko tudi javni sklad za kulturne dejavnosti.

Kultura bi, tako Peršak, potrebovala vsaj deset- ali 12-letno strateško načrtovanje, ministrstvu pa bi morali omogočiti učinkovit nadzor nad delovanjem javnih agencij, sofinanciranjem, namensko porabo sredstev. Treba bi bilo poskrbeti tudi za varovanje kulturne dediščine, omogočiti morebitne davčne olajšave, spodbujati kulturni turizem.

Nesojene pokrajine
Težavo zaznava tudi v tem, da Slovenija nima pokrajin, kar pomeni, da kulturo tako na regionalni kot občinski ravni v veliki meri sofinancira ministrstvo. Pri financiranju, ki naj bi po priporočilih Unesca znašalo 1,5 odstotka BDP-ja, Slovenija pa je trenutno pri okrog 0,8 odstotka, bi bilo po njegovem mnenju treba najti druge zakonsko možne vire, kot so neproračunski skladi in fundacije, "torej politiko, ki bo omogočila nastajanje takšnih institucij".

O RTV SLO
Sam si bo do konca tega mandata prizadeval za nekatere najbolj nujne naloge, kot so priprava nekaterih strategij, premiki na področju varovanja kulturne dediščine, regulacija javnega sektorja v smislu javne službe in samozaposleni. Na področju zakonodaje bi bilo treba pripraviti t.i. zakon o kulturnem evru, krovni zakon v kulturi, medijski zakon in zakon o RTV-ju, ki bi omogočil "malo bolj izrazito depolitizacijo organov RTV-ja".

Glede prenove kulturnega modela pa je Peršak ponudil štiri možnosti, ki so znane v svetu. Pri tem, kateri bi bil najbolj primeren za Slovenijo, bi veljalo upoštevati zgodovinske izkušnje.

Zaradi kandidature v DeSUS
Peršak, ki je tako v kulturi kot politiki opazno navzoč že več desetletij, je zaradi kandidature za ministra konec aprila postal član DeSUS-a. Organi stranke so ga soglasno podprli na začetku maja, premier Miro Cerar pa je njihov predlog potrdil po nekajdnevnem premisleku.

Od Peršaka je, kot je povedal Cerar, prejel nujna zagotovila, da bo tisto, kar je bilo dobrega na ministrstvu, ohranil, kar je bilo slabega, pa odpravil in zelo pospešeno izvedel vse, kar od njega pričakujejo v tem mandatu.

"Sistemska prenova kulturnega modela"
Peršak je, potem ko je stranka soglašala z njegovo kandidaturo, presodil, da lahko s podporo naredi pomembne premike za kulturo. Napovedal je, da bo sledil koalicijskemu sporazumu, ki v tem mandatu predvideva sistemsko prenovo kulturnega modela ter nekatere rešitve pri financiranju kulture in zakonodaji. "To je tisto, česar smo se na ministrstvu že lotili in kar mislim s podporo stranke oz. upam, da celotne vlade, čim hitreje in zavzeto nadaljevati," je takrat povedal Peršak.

Prejšnja ministrica Julijana Bizjak Mlakar se je s funkcije poslovila po nesoglasjih s premierjem glede sklepa vlade o idrijskem rudniku. To je bilo sicer le kaplja čez rob, razlogov za izgubo premierjevega zaupanja je bilo po njegovih besedah več.