Posodobljen izračun vrednosti nepremičnin med ljudmi vzbuja izjemno zanimanje. Z generalnim direktorjem Geodetske uprave RS (Gurs) Tomažem Petkom se je v Odmevih o na novo poskusno izračunanih vrednostih nepremičnin pogovarjal voditelj Igor E. Bergant.

Imate najbolj obiskano spletno stran v Sloveniji, lahko zdržite tak naval?
Da, drži, včeraj, ko smo odprli poskusni izračun vrednosti nepremičnin, je bilo kar težko vzdržati ves naval uporabnikov na infrastrukturo, vendar je uspelo. Tukaj moram pohvaliti kolege tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki skrbijo za ta računalniški oblak.

Sorodna novica Velik naval ljudi na najnovejše ocene vrednosti nepremičnin

V prvem odgovoru ste uporabili besedno zvezo poskusni izračun, govorimo o posplošenih vrednostih, ampak, kdaj bo sledil končni izračun konkretne vrednosti nepremičnin?
Da, zakon o množičnem vrednotenju nalaga geodetski upravi, da opravi poskusni izračun in opravi javno obravnavo predlogov modelov. Temu sledi sprejem uredbe, ta je nekako načrtovana v mesecu aprilu prihodnjega leta. In po sprejeti uredbi se vsem nepremičninam pripišejo tako imenovane dokončne vrednosti in potem je predvideno, da se vsem lastnikom nepremičnin v osmih dneh pošlje tudi pisno potrdilo o tej vrednosti.

Govorite o predlogih modelov, ampak na vaši spletni strani piše, da so ti modeli usklajeni z občinami in strokovno javnostjo. Ali razumem prav, da se ti verjetno ne bodo kaj dosti spreminjali?
Drži, modeli so bili v strokovni razpravi že obravnavani v mesecu maju s predstavniki občin. Mi smo prejeli kar nekaj pripomb in komentarjev na te modele, 270 pripomb je bilo tudi upoštevanih. Tudi strokovna javnost se je takrat odzivala. V mesecu oktobru imamo tudi javne predstavitve na 13 lokacijah po Sloveniji, kjer bodo ti modeli predstavljeni javnosti. Povratne informacije iz vseh teh javnih predstavitev pa bodo lahko upoštevane tudi v morebitnih korekcijah modelov.

Ključno vprašanje, povezano s to žogico, ki vam jo je vrglo ministrstvo za finance, je, ali so te končne ocene vrednosti, o katerih ste govorili, lahko osnova za neki novi nepremičninski davek?
Žogico bi vrgel kar nazaj. Seveda, vrednost nepremičnin je lahko osnova za obdavčitev. V nekaterih državah to poznajo, drugje pa se zatekajo bolj h kvadratnemu metru in velikosti, ne toliko k vrednosti.

To zdaj recimo velja pri nas pri nadomestilu za stavbno zemljišče.
Konkretno, trenutno se tako pobira nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Žogica je torej nazaj na finančnem ministrstvu. Razliko omenjenih posplošenih vrednosti so, takšna je ocena, najbolj opazili v Ljubljani, v Primorju in Kranjski Gori, kjer so te vrednosti višje. Zakaj?
Glavni vpliv na samo posplošeno vrednost ima seveda gibanje na trgu, in kot je bilo tudi iz prispevka pokazano, v teh omenjenih območjih je očitno izjemno velik interes po nakupu nepremičnin. Zaradi premajhne ponudbe cene izjemno rastejo in mi v naše modele vključimo seveda gibanje trga, zato so tudi v modelih uporabljeni ti parametri, ki nato dajo kot rezultat prej pokazano sliko območij oziroma vrednostnih con, kjer so nepremičnine najvišje ovrednotene.

Je lahko tudi obratno, da bo namreč ta vaša javna razgrnitev ocene vrednosti lahko vplivala na cene nepremičnin povsod po Sloveniji in pa seveda tudi to, kar mnoge zanima, cene najemnin?
Da, težko bi komentiral. Mi si seveda želimo, da bi bilo s tem, kar je tukaj, na enoten način po celi Sloveniji opravljeno vrednotenje nepremičnin z upoštevanjem tega prej omenjenega faktorja trga. Da bi to postala lahko tudi referenčna baza, na katero bi se sklicevali ali pa iz katere bi izhajali konkretni kupci in prodajalci nepremičnin. Ampak kot je dejal strokovnjak za nepremičnine, je to individualno vrednotenje še veliko več kot to, kar smo naredili v postopku množičnega vrednotenja nepremičnin.

Do kdaj so možne pripombe, recimo individualnih lastnikov stanovanj, zlasti za recimo kakšne podatke?
V času teh 45 dni javne razgrnitve poskusnega izračuna sprejemamo pripombe na vrednostne modele in vrednostne ravni. Kot sem dejal, seveda v tem času in pa tudi pozneje lahko lastniki nepremičnin urejajo nepremičnine v skladu s standardiziranimi postopki po zakonu o katastru nepremičnin. Se pravi, če menijo, da nepremičnina, ki je v evidenci, ne odraža dejanskega stanja, so na voljo pristopi, kako se takšna nepremičnina ustrezneje evidentira.

Če bo to osnova za nepremičninski davek, kako računate s tem, da bo nekdo želel popraviti nekaj "v svojo škodo", da bi zaradi nekega priključka, ki ni upoštevan, dosegel, da bi bila ocena vrednosti višja, kot je?
Težko komentiram, ker verjetno je interes vseh lastnikov nepremičnin, da imajo zagotovljeno pravno varnost tudi na način, da je evidentirana nepremičnina v skladu z dejanskim stanjem, so pa vedno poskusi tudi špekulativnega vplivanja.

Javni vpogled je možen vsakomur, tudi za nepremičnino, ki ni v njegovi lasti. Ste imeli kakršne koli pomisleke glede te možnosti, ki jo ponujate?
Doslej ni bilo tovrstnih pomislekov. Mi javno objavljamo tehnične podatke o nepremičnini in seveda tudi njeno trenutno poskusno izračunano vrednost, ne objavljamo pa osebnih podatkov o lastnikih nepremičnin, tako da smo znotraj predpisov, ki urejajo to področje.