Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da ustavno sodišče ostaja preobremenjeno z zadevami, ki niso bistvenega ustavnopravnega pomena. Foto: BoBo
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da ustavno sodišče ostaja preobremenjeno z zadevami, ki niso bistvenega ustavnopravnega pomena. Foto: BoBo
Ustavno sodišče uspešno in racionalno

Ustavno sodišče je tako lani prejelo 1.731 zadev, kar je dobrih sedem odstotkov manj kot predlani, rešilo pa je 1.865 zadev, torej tri odstotke več kot leto prej. Zmanjšanje prejetih zadev gre tudi na račun tega, da je lani zaživel splošni vpisnik, kamor vpisujejo nejasne vloge in vloge, ki glede na dosedanjo prakso sodišča nimajo možnosti za uspeh.

Ustavno sodišče ostaja preobremenjeno
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič zato meni, da ustavno sodišče tako ne prispeva bistveno k dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki so po njegovem mnenju eden izmed razlogov, da ljudje v Sloveniji menijo, da pravna država ne deluje.

Kljub temu pa Petrič opozarja, da ustavno sodišče ostaja preobremenjeno z zadevami, ki jih mora reševati, kljub temu pa niso bistvenega ustavnopravnega ali precedenčnega pomena. Cilj sodišča je, da bi letno obravnavali med 100 in 150 zadev večjega pomena, ki bi jih lahko tudi bolj poglobljeno obravnavali. Ob tem je dejal, da bi veljalo obuditi pobudo za spremembo ustave, po kateri bi se število zadev na ustavnem sodišču bistveno zmanjšalo.

Na enaki ravni kot predlani pa ostaja število prejetih zahtev za presojo ustavnosti, pri čemer je bil v lanskem letu najbolj na udaru zakon za uravnoteževanje javnih financ, sledili pa so mu zakoni s področja procesne zakonodaje, kot je denimo zakon o pravdnem postopku ali pa zakon o sodnih taksah. Je pa uspeh pobudnikov za presojo ustavnosti razmeroma skromen, saj so pri zakonih uspeli le v 2,6 odstotka primerov, pri podzakonskih predpisih pa v 6,3 odstotka primerov.

Sodišče pa se lani lahko pohvali tudi z zmanjšano javno porabo, ki so jo samoiniciativno znižali za 12 odstotkov. To je tudi posledica racionalizacije osebja. V lanskem letu je namreč na ustavnem sodišču delalo skoraj osem odstotkov manj ljudi kot leto prej.

Kritike lahko izboljšajo delo ali pa rušijo ugled
Petrič se je dotaknil tudi kritik na račun ustavnega sodišča, za katere je dejal, da lahko predstavljajo razlog za razmislek in so kot take tudi koristne. Manj koristne pa so po navedbah Petriča nepremišljene oziroma kritike podane "z levo roko," ki po mnenju Petriča ne morejo prispevati h kakovostnejšemu delu sodišča, kljub temu pa rušijo ugled in avtoriteto institucij. Sicer pa je sodišče, tako Petrič, v lanskem letu prejelo tudi precej pohval.

Ustavno sodišče uspešno in racionalno