Ernest Petrič je zaplet v zvezi z memorandumom o soglasju komentiral kot predavatelj mednarodnega prava. Foto: BoBo
Ernest Petrič je zaplet v zvezi z memorandumom o soglasju komentiral kot predavatelj mednarodnega prava. Foto: BoBo
Slovenija in Hrvaška si različno razlagata Memorandum o soglasju, ki sta podpisali, da bi odpravili spor v zvezi z LB. Foto: BoBo
11. marec 2013: Predsednika vlad Hrvaške in Slovenije Zoran Milanović in Janez Janša sta se sporazumela. Zapleta se pa na nižjih ravneh. Foto: BoBo

»Ključna je volja strank pogodbenic. Ime nekega mednarodnega sporazuma, forma tega sporazuma, ki je lahko ustna ali pa je celo t. i. gentlemanski agreement, za veljavnost tega sporazuma nista relevantni,« Petrič pojasnjuje okoliščine, v katerih je sodnik zagrebškega sodišča nadaljeval postopek proti LB-ju.
Ob tem pa se je sodnik po poročanju Večernjega lista skliceval na to, da Memorandum o soglasju, ki sta ga podpisali hrvaška in slovenska vlada, ni mednarodni sporazum oziroma ni višji od hrvaških zakonov, ker ni bil ratificiran v saboru niti ni bil objavljen v hrvaškem Uradnem listu.
Z memorandumom je hrvaška vlada soglašala, da bo zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih dve hrvaški banki začeli v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Memorandum v celoti lahko preberete tukaj.

Preberite tudi članek z naslovom Hrvati ne mirujejo


Šteje avtentičnost volje strank pogodbenic
Petrič kot profesor mednarodnega prava poudarja, da je pomembna avtentičnost volje strank tega sporazuma: »Ali sta dejansko na kakršen koli način, morda celo na neki neformalni način, z izmenjavo not ali celo ustno po pooblaščenih osebah – in to zunanji ministri in premierji vsekakor so – izrazila voljo, soglasje volje o zadevi. Takrat imamo opravka s sporazumom. Ključna je volja strank pogodbenic,« navaja Petrič.

Sporazum velja tudi brez ratifikacije
Glede ratifikacije pa pojasnjuje, da neki sporazum lahko začne veljati tudi brez ratifikacije, če je razvidno, da stranki za uveljavitev sporazuma nista predvideli ratifikacije. Ob tem spomni na sijajen primer istoimenskega Memoranduma o soglasju – med Italijo na eni strani, Anglijo, ZDA in Jugoslavijo na drugi strani, in sicer iz leta 1954. »Ta je stopil v veljavo, čeprav v Italiji nikoli ni bil ratificiran, nikoli ni bil objavljen v italijanskem uradnem listu, ampak je nedvomno stopil v veljavo
Pacta sunt servanda
»Samo to, kako se imenuje, ali da je sklenjen brez ratifikacije, ne pomeni, da ta sporazum ne zavezuje. Zavezuje, če sta stranki izrazili voljo, da ta problem s tem sporazumom uredita oziroma če je ta sporazum izraz njune volje. Pacta sunt servanda – Pogodbe je treba izpolniti«, ponavlja staro načelo vsakega prava Ernest Petrič.

Pot do memoranduma
Med Slovenijo in Hrvaško je zavel hladen diplomatski veter
Pot do memoranduma
Med Slovenijo in Hrvaško je zavel hladen diplomatski veter