Znano je, da je analitični oddelek založniške skupine Economist, Economist Intelligence Unit, skrčil seznam držav s popolno demokracijo, s katerega je izločil tudi Slovenijo, ki je bila pred dvema letoma ob Češki edina država iz Vzhodne Evrope, ki se je uvrščala med popolne demokracije.

Pezdir: Raziskava pokazala tisto, kar se v državi v resnici dogaja
Ekonomist Rado Pezdir je za MMC pojasnil, da je po metodologiji to zelo dobra raziskava, ki ji lahko pritrdimo, saj je pokazala tisto, kar se v državi v resnici dogaja, in sicer da sistemi države ne delujejo in da vlada kot upravljavec ne zagotavlja stabilnosti države. Pravi, da je šibek predvsem sodni sistem, temu pa sledijo regulatorji, ki ne delujejo v celoti.

Meni, da vzroki za padec demokracije ležijo v letu 1991 in v sistemu privatizacije, v katerem je NLB ostal v državnih rokah in omogočal menedžerske odkupe, ki so na koncu pomenili tajkunizacijo Slovenije "oz. da so interesne skupine v obliki mrež začele prevzemati vse večji del gospodarstva in navezovati stike s politiko; če hočemo najti jedro tega problema, se moramo vrniti na točko nič tranzicije".

Prepričan je, da bi morale odgovornost za stanje demokracije prevzeti vsakokratne vlade, saj je po njegovem mnenju vlada tista, ki ima upravljalsko funkcijo države, podobno kot velja v podjetjih. "Se pravi, odgovorna sta predsednik vlade in sama vlada," je prepričan.

"V gospodarstvu nas ne čaka nič kaj dobrega"
Na vprašanje, kaj nas čaka v prihodnosti, je odgovoril, da v gospodarstvu nič kaj dobrega, ker je jasno, da se bodo investicije in potrošnja počasi premikali, kar pomeni, da bo gospodarska rast šibkejša oz. bosta dohitevanje predhodne gospodarske rasti, ki je že bila visoka, in dohitevanje razvitejših držav v EU-ju počasnejši.

"Na drugi strani bodo težave z brezposelnostjo ostajale, ker so razmere tako slabe, kot so. K temu pa je treba dodati še ogromne davčne obremenitve, ki so tako visoke, da ne morejo sprostiti investicijskega cikla. Navsezadnje je slabost tudi v bančnem sistemu, ki se je zaradi političnih intervencij izpostavljal nenormalnim tveganjem in danes ne more funkcionirati več normalno, saj je njegovo jedro NLB," je opozoril.

"Imamo izjemno močno politično nestabilnost"
Glede prihodnosti stopnje demokracije v Sloveniji pa je poudaril, da je ta odvisna od tega, kako državljani vidimo demokracijo in upravljanje države. Če smo apatični, je po njegovih besedah mogoče vse, po drugi strani pa, dokler država ne obudi vsaj regulatorjev, ni pričakovati stabilnosti sistema.

"Trenutno imamo tudi izjemno močno politično nestabilnost, ki je jedro gospodarske nestabilnosti. Vprašanje je, kdaj se bo ta celotna nestabilnost umirila do te mere, da bo demokracija taka, kot si jo želimo. Ne verjamem pa, da lahko s prekomernim pogovarjanjem pridemo do normalno delujočih institucij," je še izpostavil.

"Ocenjevalne institucije povzročajo svetu ogromno škode"
Poklicali smo tudi pravnika in ekonomista Jožeta Mencinger, ki pravi, da sicer ne pozna meril, ki jih je uporabil Economist pri raziskavi, vendar poudarja, da pri razvrščanju držav po takih ali drugačnih merilih običajno precej dvomi. Pravi, da imamo razna razvrščanja, ki jih delajo neoliberalne institucije, ki nas uvrščajo nizko, ker naj bi imeli previsoke davke in ker naj bi imeli podjetniki ter tuji investitorji premalo pravic.

"Zelo težko sodim, po kakem kriteriju so nas razvrstili. Jaz sem običajno celo vesel, kadar pademo za kakšno točko pri teh urstitvah. Ocenjevalne institucije, predvsem največje tri, povzročajo svetu ogromno škode, ker si izmislijo nekaj, posamezne države pa na to reagirajo, kar pomeni, da se obresti pri kreditih povečajo. Prva stvar, ki bi jo naredil, če bi imel svetovno oblast, je, da bi tiste tri agencije takoj zaprl, toliko škode so že naredile brez kakršne koli odgovornosti, v grškem primeru pa so celo same sodelovale s svetovanji," trdi Mencinger.

Mencinger: V glavnem se požvižgam na te ocene
Dodaja, da je do takih ocen zelo skeptičen in da dokler ne ve, od kakšne ideologije je odvisna ocena, se do nje ne more opredeliti. "V glavnem se požvižgam na te ocene," trdi. Težavo demokratičnih standardov sam vidi v glasovanju po strankarski pripadnosti. "Če bi stranka rekla, bi glasovali, da je zunaj 30 stopinj, čeprav bi čez okno gledali sneg," ponazarja.

Pravi, da ga moti, ko poslanci mislijo s tujo, ne svojo glavo. Prav tako ga moti, da se obsodbe ljudi sprejemajo v medijih in blogih. Pri tem je omenil odvetnika Roka Čeferina, ki je ironično zapisal, da sodišč več ne potrebujemo, saj so ljudje že obsojeni v medijih.