Tako bi lahko strnili glavne očitke stroke vodstvu RTV Slovenija na omizju, ki sta ga o vlogi RTV Slovenija v medijskem prostoru organizirala Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS). Medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin je dejala, da se še vedno ukvarjamo s težavami, ki so bile prisotne leta 1991, in da je bil zakon o RTVS-ju spremenjen najmanj 11-krat.

Novinarji - javni uslužbenci unikum v Evropi
"RTV se vedno obrača na javnost, ko je nemočna, s svojim državljanskim pogumom jo lahko branimo, ampak težava je, da državljani nimajo nobenega vpliva na medij, katerega ustvarjalci so postali javni uslužbenci, kar je unikum v Evropi,« je opozorila Bašićeva. Vsi, je nadaljevala, tako zunaj kot znotraj RTV-ja, skrbijo za svoje lastne interese in ne za javno dobro. Zato Bašićeva predlaga, da v času, ko se ruši medijski sistem, državljani lahko zagovarjajo javni interes, da pa se morajo hkrati zaposleni javno zavezati, kaj so pripravljeni storiti v korist državljanov. »Ljudje so nezadovoljni, podatki o gledanosti so skrb vzbujajoči in bi se morali vprašati, kako smo prišli do teh podatkov,« je dejala Bašićeva.

Javni servis je civilizacijski dosežek
Tudi predsednik Programskega sveta Jernej Pikalo je opozoril, da ljudje ne razumejo, da je javni servis civilizacijski dosežek, kar je treba varovati. »Premalo poudarjamo izobraževalno in kulturno udejstvovanje javne RTV pri ustvarjanju kohezijskega učinka v družbi,« je ocenil Pikalo.

Generalni direktor RTV Marko Fili je očitke zavrnil s primerjavo, da BBC posluje s proračunom v vrednosti 45 milijard evrov, medtem ko ima RTV Slovenija okrog 100 milijonov evrov. »Ta trenutek lahko strategijo vržemo v koš in začnemo ugotavljati, kako lahko jutri preživimo,« je opozoril Fili. »To poslušam že 20 let, da gre za preživetje,« pa se je na Filijeve besede odzvala direktorica medijskega programa Mirovnega inštituta Brankica Petković. »Medtem pa se sploh ne spomnite, da javnost, državljani, obstajajo. Ali ste jim morda predstavili strategijo?« je vprašala Petkovićeva in dodala, da se "strokovna javnost oglaša velikokrat, celo študentje prižigajo sveče pred RTV-jem, vodstva pa ni takrat nikjer,« je bila kritična Petkovićeva. Zato je vodstvo pozvala, naj igra bolj dejavno vlogo, naj do novega leta, ko se bo RTV-prispevek zmanjšal, ugotovi, koliko in katere programe želi imeti, koliko zaposlenih, da bi državljane prepričala, koliko je pomembna.

Vodstvo RTV gasi požare
Filija je potek razprave presenetil, saj »smo prvič v zgodovini v strategiji zapisali, kaj so vrednote, kaj je javni interes ob pogoju stabilnega financiranja, zdaj pa smo samo gasilci. Problem naj bi bil naš odpor za spremembe, ampak to ni res. Veliko je želja po spremembah, a je treba veliko soglasij,« je dejal Fili in zatrdil, da je bila strategija v javni razpravi.

Klara Škrinjar iz DNS-ja je ugotovila, da je zmanjševanje RTV-prispevka "prva linija napada, druga linija pa je dvig DDV-ja na tisk in periodiko". "Gre za demonstracijo moči v imenu varčevanja, zdaj je čas za ukrepanje, sicer bodo šli slovenski mediji po poteh slovenskega gradbeništva," je opozorila Škrinjarjeva.

Medijski strokovnjak s Filozofske fakultete Jože Vogrinc je kritiziral programske delavce RTV-ja, ker se niso oglašali in bolje predstavili svojih problemov javnosti, uredništva pa so se prilagajala komercialnim interesom. "Govorimo drug mimo drugega, med sabo se ne znamo pogovarjati, RTVS tega ni omogočila v dvajsetih letih, če tega ne naredite zdaj, vas čez deset let ne bo več," je prepričan Vogrinc.

Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht se je vprašal, ali država sploh želi imeti obveščene državljane, in samokritično okrcal kolege, ki so določene vrednote, kot je javno dobro, zamenjali za konformizem. Opozoril je, da bodo varčevalni ukrepi predvsem ogrozili že tako ali drugače najbolj krhko populacijo - honorarne sodelavce, ki si niso ustvarili družin ali pridobili nepremičnin. "Ni solidarnosti znotraj RTV," je ocenil in pozval k iskanju rešitev v strpnem dialogu z nagrajevanjem tistih, ki vsebinam dajejo dodano vrednost. Opozoril je tudi na dejstvo, da ima ravno zaradi statusa javnih uslužbencev RTV največ stroškov s plačami in da bo treba prestrukturirati tudi ta del stroškov. Sam je nasprotoval, da bi novinarji RTVS vstopili v sistem javnih uslužbencev.

Predsednik SNS-a Iztok Jurančič je spomnil na dogovor med sindikatom in RTV od januarja 2010 o priznavanju pravic pogodbenih sodelavcev, na podlagi katerega je bilo letos zaposlenih 67 novinarjev, v teku pa so pogajanja za še 70 novinarjev. Jurančič je poudaril, da varčevalni ukrepi tega ne morejo preprečiti, saj bi se v nasprotnem primeru nad RTV zgrnile tožbe, ki bi znašale tudi po 20 tisoč evrov na posameznika.