Oglas
Ideja javne radiotelevizije v Evropi temelji na treh ključnih vrednotah. Prva je univerzalnost, kar pomeni, da so v programih javnega servisa vsebine za vsa ciljna občinstva; druga vrednota je raznolikost, ker javni servis v programe vključuje vse kulture, manjšinske in večinske; tretja temeljna vrednota javne radiotelevizije pa je neodvisnost. Neodvisnost ne pomeni le neodvisnosti od vlade, ampak neodvisnost od skupin, ki imajo ekonomsko in politično moč. Na podlagi teh osnovnih vrednot lahko ugotovimo, da je neodvisna javna radiotelevizija, ki služi le javnosti, družbi, nujna.
O tem, še posebej pa o pomenu javne radiotelevizije, sta pred četrtkovim Vročim mikrofonom na Valu 202 razmišljala generalna direktorica EBU-ja Ingrid Deltenre ter sociolog kulture in medijev Jože Vogrinc, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Mojca Širok, pa je opisala položaj javne radiotelevizije v Italiji.
V nadaljevanju vas vabimo k branju pogovora z generalno direktorico EBU-ja, Ingrid Deltenre.
____________________________________________
Evropska radiotelevizijska zveza (EBU) je močna, dejavna in vplivna organizacija, ki povezuje nacionalne radiotelevizije. Javni servis v številnih evropskih državah pa ima v zadnjem času veliko težav, ki niso povezane le s finančno krizo, saj se primeri političnega vmešavanja, pritiskov, sprememb medijskih zakonov, finančnega siromašenja, kadrovskih menjav kar vrstijo (na Madžarskem, Slovaškem, v sosednji Hrvaški, v Italiji, Španiji, na Portugalskem, pa tudi v Sloveniji). Kako komentirate to dogajanje?
V okviru EBU-ja sta dve skupini držav. V prvi so skandinavske države, Nemčija, Avstrija, Švica, Velika Britanija, kjer je položaj javnih radiotelevizij v zakonodajnem, tehničnem, finančnem smislu stabilen, so neodvisne in lahko delujejo v skladu s temeljnimi vrednotami javnega servisa. V preostalih državah je povsem drugače. Tam ekonomska kriza vpliva na vse, varčevati morajo v zdravstvu, šolstvu, pa tudi na javnih radiotelevizijah. Hkrati pa to krizo vlade izkoristijo, da bi imele večji vpliv na javni servis.
Pred javnimi radiotelevizijami je veliko vprašanj. Naj bodo bolj tržno naravnane ali naj služijo potrebam javnosti, kako naj varčujejo, ko se znajdejo v finančnih težavah, pomembno pa je tudi vprašanje, katere so temeljne vrednote javne radiotelevizije, ki jih mora ta dosledno spoštovati, varovati, zagotovo pa so ogrožene, če ni podpore, razumevanja, ustrezne zakonodaje, stabilnega financiranja, profesionalnega vodenja javnega servisa?
Ideja javne radiotelevizije v Evropi temelji na treh ključnih vrednotah. Prva je univerzalnost, kar pomeni, da so v programih javnega servisa vsebine za vsa ciljna občinstva; druga vrednota je raznolikost, ker javni servis v programe vključuje vse kulture, manjšinske in večinske; tretja temeljna vrednota javne radiotelevizije pa je neodvisnost. Neodvisnost ne pomeni le neodvisnosti od vlade, ampak neodvisnost od skupin, ki imajo ekonomsko in politično moč. Na podlagi teh osnovnih vrednot lahko ugotovimo, da je neodvisna javna radiotelevizija, ki služi le javnosti, družbi, nujna. Neodvisni in kakovostni programi, ki temeljijo na vseh teh vrednotah, pa ne morejo biti poceni. Radiotelevizija lahko uresničuje svojo vlogo, če ima zagotovljen finančni okvir, da lahko svoje delo dolgoročno načrtuje. To pomeni, da parlament ne razpravlja vsako leto o financiranju javnega servisa … Le s stabilnim sistemom financiranja je javni servis lahko neodvisen, odporen proti vplivom, ki imajo nanj negativne učinke. Veliko držav financira javni servis le z RTV-prispevkom, druge, predvsem manjše države, pa imajo mešani model, to je financiranje s prispevki in oglaševanjem. Ta model je po naši oceni celo boljši. Vsekakor mora biti financiranje javnega servisa učinkovito in predvidljivo. Vlada pa se mora zavedati ne le obstoja in vloge javne radiotelevizije, ampak je dolžna zagotavljati in varovati sistem, v okviru katerega javni servis lahko izpolnjuje svoje naloge. Družba javno radiotelevizijo potrebuje zaradi kulturnih razlogov, socialnega vključevanja, zaradi dostopa do kakovostnih, neodvisnih informacij o dogajanjih doma in po svetu.
Večkrat poudarjate, da je takrat, ko se javni servis znajde v finančnih težavah, siromašenje informativnega, dokumentarnega, igranega, razvedrilnega programa ali celo ukinjanje orkestrov, slaba rešitev? Kaj pa naj stori javni servis, kako naj se javna radiotelevizija odzove na ukrepe, ki jo potiskajo v tak položaj, kako naj se upira pritiskom?
Zelo pomembno je, da je javni servis tesno povezan z javnostjo, z gledalci in poslušalci. Ti morajo podpirati javni servis, v njenem interesu je, da ima dober, kakovosten program, tu gre za solidarnost in povezanost. BBC je pri tem zelo uspešen, v Veliki Britaniji gledalci in poslušalci dojemajo BBC kot "naš BBC". Programe in forume je treba odpreti za razprave o tem, kakšna je dobra javna radiotelevizija, kaj bi morala narediti, kaj lahko naredi, da bi bolje služila potrebam javnosti. Na drugi strani pa mora javni servis dokazovati, da je učinkovit, da razumno troši javni denar. To ne pomeni golega preštevanja. Radijski program na primer lahko ustvarja le eden, a to ne more biti dober radio. Preštevanje zaposlenih in primerjanje številk je absurdno, to nič ne pove o učinkovitosti in kakovosti programa. Koliko ljudi je zaposlenih, je odvisno od načinov produkcije, od programske raznolikosti. Treba je pokazati in dokazati, da je javni denar porabljen razumno. V stikih z vlado pa je treba z dokazi, številkami in dejstvi razlagati in pojasnjevati, kaj vse je in kaj pomeni javna radiotelevizija … Seveda pa tudi EBU svojim članicam pomaga in jih servisira na številne načine.
Kot generalna direktorica EBU-ja se odzivate na dogajanja v državah, če je po vaši oceni ogrožen položaj javnega servisa, v svojih odzivih opozarjate na napačne odločitve. V zadnjih tednih ste poslali pismo portugalskim oblastem, ker razmišljajo o privatizaciji javnega servisa, vaše opozorilo pa je ob napovedi, da bo vlada zmanjšala RTV-prispevek, dobil tudi slovenski premier Janez Janša, pozvali ste ga, naj znova razmisli o tej odločitvi, saj menite, da ekonomska kriza ne sme biti izgovor za onemogočanje poslanstva Radiotelevizije Slovenija. Kakšne so reakcije naslovnikov?
Portugalski predsednik vlade in predsednik države sta se odzvala v dveh dneh z obširnim odgovorom in vabilom, da se srečamo, ne vem pa še, kakšen bo rezultat strokovnih pogovorov, ki jih načrtujemo. Ne spomnim pa se, da bi na pismo, ki sem ga naslovila na slovensko vlado, dobila odgovor.
EBU dobro sodeluje z institucijami Evropske unije …
Unija je na medijskem področju še posebej občutljiva pri državah kandidatkah, saj od njih pričakuje in zahteva, da imajo neodvisne medije, javni servis … Ko pa država vstopi v Unijo, povezavi ne preostane veliko možnosti, da bi vplivala na medijske razmere v državi članici. V Evropskem parlamentu poteka razprava o minimalnih medijskih standardih, a to je šele začetek in minila bodo leta, ko se bo res kaj premaknilo.
V okvirih evropske radiotelevizijske zveze nastaja projekt VIZIJA 2020, ki bo na podlagi študij in javne razprave z različnimi sogovorniki pripravljena do konca leta 2013 … Kakšno prihodnost javnega servisa lahko napovemo?
Že zdaj vemo, da konec dneva potrebujemo dober program, kakovostne vsebine, razvedrilo, informativne oddaje, vse, kar nastaja s profesionalnim delom. Tehnološki razvoj pa omogoča, da te vsebine javnost spremlja na zahtevo, prek pametnih telefonov, tablic, računalnikov … Tudi mi razmišljamo o tem, kakšno vlogo bodo imeli javni servisi v prihodnosti. Zavedamo se, da družbi ne zadoščajo blogi in državljansko novinarstvo. Javni servis ne prodaja novic, temveč posreduje mnenja o tem, kaj se dogaja po svetu … To stane. Za vse to potrebujemo denar in ga bomo potrebovali tudi v prihodnosti. Ni torej vprašanje, zakaj poslušamo radio ali gledamo televizijo, ZAKAJ potrebujemo javni servis. Vprašanje je, kako bomo te vsebine javnosti posredovali, kako jih bo uporabnik sprejemal, to pa se bo v prihodnjih desetih letih spreminjalo in razvijalo.
Tatjana Pirc, Radio Slovenija
Ideja javne radiotelevizije v Evropi temelji na treh ključnih vrednotah. Prva je univerzalnost, kar pomeni, da so v programih javnega servisa vsebine za vsa ciljna občinstva; druga vrednota je raznolikost, ker javni servis v programe vključuje vse kulture, manjšinske in večinske; tretja temeljna vrednota javne radiotelevizije pa je neodvisnost. Neodvisnost ne pomeni le neodvisnosti od vlade, ampak neodvisnost od skupin, ki imajo ekonomsko in politično moč. Na podlagi teh osnovnih vrednot lahko ugotovimo, da je neodvisna javna radiotelevizija, ki služi le javnosti, družbi, nujna.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje