Glavna tema osrednje spominske slovesnosti, ki je pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude potekala na lokaciji taborišča, kjer zdaj deluje muzej, je bil proces načrtovanja, ustvarjanja in širjenja sistema razčlovečenja in genocida v Auschwitzu, ki ga posebej močno opredeljujejo besede enega od preživelih, da "Auschwitz ni padel z neba".

Slovesnost je minila tudi v znamenju kritik Rusije zaradi vojne v Ukrajini. Ena od preživelih internirank, Zdzislawa Wlodarczyk, je na dogodku povedala, da z grozo bere poročila o vojni, ki "poteka tako blizu nas". "Rusija, ki nas je tukaj osvobodila, zdaj vodi vojno proti Ukrajini. Zakaj? Zakaj je politika takšna," je spraševala.

Vojno v Ukrajini je v svojem govoru omenil tudi direktor muzeja, ki zdaj deluje na območju nekdanjega taborišča, Piotr Cywinski. "V Evropi znova množično pobijajo nedolžne ljudi. Ker Rusiji ni uspelo osvojiti Ukrajine, se je odločila, da jo bo uničila," je dejal. Po njegovem mnenju sta tako kot v času nacizma tudi zdaj vzroka bolna megalomanija in pohlep po oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Udeleženci slovesnosti so pred tem položili vence in prižgali sveče ob tako imenovanem zidu smrti na dvorišču bloka 11, kjer so nacisti ustrelili na tisoče ljudi.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je ob današnjem dnevu zapisal, da se tudi po 78 letih od osvoboditve taborišča ljudje še vedno spominjajo krutosti tistega časa in grozljivega zločina. "Prihodnji rodovi ne bodo nikoli pozabili njegovih sledi," je zapisal.

Morawiecki: Putin gradi nova taborišča

Ruski predsednik Vladimir Putin med vojno v Ukrajini gradi nova taborišča, je medtem izjavil poljski premier Mateusz Morawiecki. "Ob obletnici osvoboditve nemškega taborišča Auschwitz-Birkenau se spomnimo, da Putin na vzhodu gradi nova taborišča," je Morawiecki zapisal na Facebooku, a pri tem ni navedel podrobnosti. Pri tem je poudaril, da lahko ponavljanje zgodovine preprečita solidarnost in dosledna pomoč Ukrajini.

Vrečko: Ne smemo dopustiti relativizacije zgodovine

Slovesnosti sta se udeležili tudi slovenska kulturna ministrica Asta Vrečko in državna sekretarka v premierjevem kabinetu Kaja Širok. Ob skrb vzbujajočem naraščanju skrajno desnih politik in aktualni vojni v Evropi ter drugje po svetu lahko vsakodnevno vidimo, da sovraštvo, rasizem, homofobija in ksenofobija žal niso stvar preteklosti, vendar ne smejo nikoli postati družbeno sprejemljivi, je opozorila ministrica.

"Industrializirano in sistematično ubijanje je med drugo svetovno vojno doseglo razsežnosti, ki jih je zgodovina videla prvič. Poleg Judov so bili v taboriščih internirani in usmrčeni tudi Romi, Jugoslovani ter pripadniki in pripadnice drugih slovanskih narodov, odporniških gibanj, komunističnih strank, homoseksualci, duševno bolni in drugi, med njimi tudi veliko otrok," je poudarila ministrica.

Kot je dodala, nas ti dogodki spominjajo in opominjajo, da se moramo vedno znova vprašati, kateri so bili politični procesi in dejanja, ki so ta grozodejstva omogočila. "Zato ne smemo dopustiti brisanja mej in relativizacije zgodovine, izenačevanja okupatorjev in odpornikov, storilcev in žrtev v drugi svetovni vojni," je dejala.

Kot so sporočili z ministrstva, si je delegacija iz Slovenije ogledala paviljon 17 Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau, v katerem je bila do njegovega zaprtja postavljena tako imenovana jugoslovanska razstava in v katerem so zastopani narodi nekdanje skupne države. Obnova paviljona, ki si ga Slovenija in države nekdanje Jugoslavije delijo z Avstrijo, se je začela leta 2013.

Na dogodku je bil tudi mož podpredsednice ZDA Douglas Emhoff, ki se je slovesnosti udeležil v družbi posebne odposlanke ZDA za spremljanje in boj proti antisemitizmu Deborah Lipstadt.

Prisotni so bili tudi skupina nekdanjih zapornikov v taborišču in številni predstavniki tujih držav razen Rusije, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Evropska unija je medtem soorganizirala slovesnost na sedežu ZN-a v Ženevi. "Ob širjenju napačnih informacij in dezinformacij ter ob številnih svetovnih voditeljih, ki manjšine obravnavajo kot grešne kozle, je izobraževanje mlajših generacij o holokavstu najboljši protistrup," so zapisali v napovedi dogodka in opozorili, da je antisemitizem privedel do holokavsta, vendar se ni končal z osvoboditvijo koncentracijskih taborišč.

Klakočar Zupančič: Od sovražnega govora do psihičnega in fizičnega nasilja je samo korak

Zavest, da se je holokavst zgodil, mora v nas živeti vsak dan, je na osrednji slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mini teatru v Ljubljani poudarila slavnostna govornica, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Po njenih besedah moramo kot družba ob najmanjšem sumu nestrpnosti do pripadnikov drugih nacij, etničnih skupin, religij, drugače mislečih in čutečih, skratka drugačnih v kateri koli osebni okoliščini, strniti vrste in skupaj stopiti na okope za obrambo civilizacijskih vrednot, demokracije, človekovih pravic in človečnosti.

Ob tem je opozorila na vnovično krepitev "nestrpnosti, diskriminacije, sovražnosti in celo odkritega nasilja do drugačnih in drugače mislečih" v Evropi.

Tako kot v poslanici pred redno sejo DZ v ponedeljek je Klakočar Zupančič tudi tokrat izrazila zaskrbljenost zaradi širjenja sovražnega govora. Ta, kot je dejala, preplavlja socialna omrežja in pronica v vse pore družbenega življenja, tudi v politični diskurz.

"Od sovražnega govora do psihičnega in končno fizičnega nasilja pa je samo korak. Ko si predstavniki oblasti zlahka in brez sankcioniranja privoščijo zdrs v nedemokratični, antisemitski, ksenofobni, homofobni, šovinistični oziroma diskriminatorni govor, mora biti to znak za alarm," je poudarila in kot nedopustne označila poskusa reinterpretacije zgodovine, zanikanja holokavsta, drugih genocidov in boja proti okupatorju.

"Zavzemati se moramo za vključujočo in strpno družbo, v kateri bo vsak lahko živel svobodno ter varno in bo vsak enak pred zakonom, ne glede na (...) osebne okoliščine," je še dejala.

Slovesnost so organizirali Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater, Judovska skupnost Slovenije, Liberalna judovska skupnost Slovenije ter poljsko veleposlaništvo v Sloveniji. Na njej je nastopilo več slovenskih gledaliških igralcev, prav tako pa so tradicionalno prebrali imena slovenskih žrtev holokavsta.

Spominsko slovesnost je v četrtek v mariborskem Sodnem stolpu organiziralo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov. "Zapolniti moramo praznino, ki jo je za seboj pustilo šest milijonov odvzetih življenj. To je naša dolžnost, naša odgovornost do tistih, ki so izgubili svoja življenja, in do prihodnjih generacij. In pri tem vas prosimo za vašo podporo," je na spominski slovesnosti zbrane nagovoril predsednik združenja Elie Rosen.

Rdeča nit večera so bile violine. Samo za ta dogodek je iz jeruzalemskega spominskega središča holokavsta v Maribor pripotovala posebna violina, simbol upanja in junaštva, ki je pripadala Mordechaiju Schleinu. Slovesnost so sklenili potomci preživelih in umrlih v holokavstu, ki so v spomin na milijone žrtev simbolno prižgali šest sveč.

Pirc Musar: Moje sporočilo je preprosto: nikoli več.

"Danes je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Več kot šest milijonov ubitih Judinj in Judov ter tistih, ki so preživeli, a za vekomaj ostali zaznamovani. Žrtev, katerih imen se moramo spominjati vsak dan," je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je dejala, dan spomina doživlja kot "neopisljivo žalosten". "Storjeno je bilo nepopravljivo. Vendar zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa ji prisluhnemo. Moje sporočilo je preprosto: nikoli več," je poudarila.

Državljane je pozvala, naj se izključevanju in sovraštvu uprejo z vsemi močmi, saj sta se ti neustavljivi sili širili po Evropi od Judov k Romom, Sintom, Slovanom, istospolno usmerjenim, duševno prizadetim, invalidom, na koncu pa jima ne bi ubežal nihče.

Poudarila je, naj se vsi vselej, tudi če se zdi nemogoče, obrnemo k medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in prijateljstvu, kot nas učijo še živeči pričevalci grozot tistega časa. "Srčno verjamem, da vsak izmed nas ve, kaj pomeni biti dober človek. Da znamo z zgledom navdihniti tudi drug drugega. Negujmo to zavedanje in bodimo dobri ljudje," je še povedala predsednica.

Garda Slovenske vojske je v imenu predsednice popoldan položila venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi.

Fajon opozorila na podobne procese danes

Procesi, ki so privedli do grozodejstev druge svetovne vojne, so se začeli s sovraštvom do drugačnih, do drugih, je ob 78. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon in izrazila obžalovanje nad tem, da te procese opazujemo tudi danes.

Kot je dejala, je treba te procese v vsaki družbi odločno preprečevati ter se jim odgovorno in učinkovito zoperstavljati. "Holokavsta in tragičnega trpljenja vseh njegovih žrtev ne smemo nikoli pozabiti, izkrivljati ali celo zanikati," je v videonagovoru ob današnji obletnici poudarila ministrica Fajon.

Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je pomemben tudi spomin na pravičnike med narodi in druge, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Spomin na milijone žrtev

Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid nad evropskimi Judi med drugo svetovno vojno, ko so nacisti in njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma dve tretjini evropskih Judov, na milijone Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov, pa tudi več tisoč homoseksualcev.

Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih. Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau, največjem in najbolj zloglasnem, ki so ga nacisti postavili v zasedeni Poljski, so pobili več kot milijon ljudi.

Od leta 2006 se skladno z resolucijo ZN-a dan njegove osvoboditve, torej 27. januar, ko je vanj vkorakala sovjetska Rdeča armada, zaznamuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.