Predsednici republike in vrhovni poveljnici obrambnih sil Nataši Pirc Musar sta letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) v letu 2022 predstavila minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš. "Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer," je dejala predsednica republike. Poudarila je, da je Slovenska vojska izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, torej usposabljanja in vaje, podpora drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih, je naštela.

Spomnila je tudi na sprejeto resolucijo za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potrebna implementacija prek mandatov več vlad. Po njenih besedah se postopno višajo delež obrambnih izdatkov, delež za naložbe ter delež sredstev za inovacije in raziskave, kar je pomembno z vidika sodobnih groženj, prebojnih tehnologij in tehnologij za tako imenovano dvojno rabo.

Kot je dodala, je bil napredek narejen tudi pri usposabljanju kot ključni nalogi SV za obrambo države, vse več pozornosti se namenja tudi zmogljivostim kibernetske obrambe. Še vedno pa ostajajo izzivi s starostno strukturo in pridobivanjem pripadnikov vojske, je spomnila. Po njenih besedah se rešujejo tudi izzivi preteklega zaostanka pri gradnji ključnih zmogljivosti. Ta se sicer ne bo zmanjšal čez noč, ampak bo zahteval svoj čas in seveda stabilno politično podporo, je še opozorila.

Glavaš: Zaradi nekaterih sprejetih odločitev so pred Slovensko vojsko boljši časi

Kot je na novinarski konferenci pojasnil načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš, letno poročilo o pripravljenosti SV kaže neskladnosti predvsem na področjih zmogljivosti, sposobnosti za delovanje in združljivosti. Med izzivi, ki ostajajo, je omenil kadrovski primanjkljaj v stalni sestavi in tudi vojni sestavi, delno pomanjkljivo popolnitev z ustrezno oborožitvijo, opremo in strelivom in zamike pri doseganju ciljev zmogljivosti.

Glede opredeljenih nalog je vojska v letu 2022 po njegovih besedah zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, visoko stopnjo pripravljenosti zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah.

Ocena pripravljenosti po njegovih besedah ni le odraz dela pripadnikov SV, temveč odraz celotnega obrambnega sistema, pa tudi pripravljenosti države in družbe za vlaganje v obrambni sistem. "Ta ocena pripravljenosti daje še toliko večjo težo vsem nam, ki smo prispevali k uspešno izvedenim nalogam, da SV lahko vsakoletno dosega zavidljive rezultate," je še dejal.

Ob tem je poudaril, da je bilo sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje vojske, zato je prepričan, da so pred SV boljši časi. Med njimi je navedel resolucijo splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja do leta 2040, spremembe na zakonodajnem področju, dvig finančnih sredstev za potrebe razvoja in modernizacije SV, sredstva za raziskave in razvoj ter nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja. Rezultate tega pričakujejo v prihodnjih letih, je dejal Glavaš, te odločitve pa bodo po njegovih besedah v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje SV.

Nujnost vseh teh sprejetih ukrepov se po njegovih besedah kaže v zadnjih mesecih v mednarodnem okolju. To namreč postaja vse bolj nepredvidljivo in tvegano ter lahko v dokaj kratkem času znatno vpliva na našo varnost ali varnost naših zaveznic. "Obdobje tako imenovanih mirovnih dividend je očitno mimo in prilagoditi se moramo novim okoliščinam," je še izpostavil. Pričakuje, da bodo z vsemi sprejetimi ukrepi dvignili pripravljenost SV na "raven sodobnega vojaškega inštrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov".

Šarec izpostavil ambicioznejše cilje ter pomen raziskav in razvoja

Na sprejete ukrepe, ki bodo prispevali k boljši pripravljenosti SV, je spomnil tudi minister za obrambo Marjan Šarec. Poudaril je, da so z resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV napovedali velikopoteznejše cilje in višji odstotek predvidenih sredstev, "kakršnih obrambni proračun še ni imel". Zavezali so se tudi, da bodo vsaj 20 odstotkov obrambnega proračuna namenili za investicije, dva odstotka pa za raziskave in razvoj, za kar so že v letošnjem proračunu namenili skoraj 13 milijonov evrov. Pri tem je po Šarčevih besedah pomembno, da je v raziskave in razvoj vključena slovenska industrija.

Kot je napovedal, bodo velik poudarek še naprej namenjali razvoju nekaterih zmogljivosti SV, ki so namenjene dvojni uporabi kot podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spomnil je, da so lani potrdili naročilo modula za gašenje požarov iz zraka na letalu spartan, ki ga bodo dobili v letu 2024.

"Zavedamo pa se, da nobeni vojski še tako sodobna oprema prav nič ne koristi, če je nima kdo uporabljati in je upravljati," je dejal Šarec. Po njegovih besedah se zanimanje za možnosti vključevanja v SV povečujejo, tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka in vključitev v pogodbeno rezervno sestavo. Za reševanje kadrovskih izzivov pa so na ministrstvu sprejeli vrsto novosti, je dejal Šarec in med njimi omenil spremembe zakona o službi v SV.

Pirc Musar: Varnost si bomo lahko zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo

Sicer pa je predsednica republike Pirc Musar prepričana, da bo "Slovenska vojska v sodelovanju z drugimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo to potrebno". Dodala je še, da mora biti tudi Slovenija pripravljena na spremenjene mednarodne okoliščine. "Nacionalno varnost si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje," je poudarila.

Sorodna novica Odbor za obrambo podprl resolucijo o opremljanju vojske, ob tem očitki o pomanjkanju ambicioznosti

Po njenih besedah bo zahtevna naloga vseh subjektov nacionalne varnosti, tudi vojske, pravočasno sledenje razvoju prebojnih tehnologij, saj bo zaostanek predstavljal resno varnostno ranljivost. "Zato potrebujemo ustrezne obrambne zmogljivosti, ki se morajo redno nadgrajevati in modernizirati, te pa morajo biti namenjene nacionalni obrambi in seveda tudi za potrebe Nata," je še opozorila.

Vrhovno poveljnico obrambnih sil tudi veseli, da so se pogovorili o odpornosti države in družbe. "Kakšen pomen imajo dolgoročna vzdržljivost ter odpornost družbe in države ter seveda obrambnih sil, pa praktično lahko vidimo vsak dan v oddaljenosti zgolj 600 kilometrov od slovenske meje, torej v Ukrajini," je pojasnila.