V njem ugotavlja, da je morda potrebna nova družbena pogodba za zdravje. Takšna, "v kateri so zdravstvene rešitve tesno povezane s sociološkimi, socialnimi in okoljskimi vprašanji".

Pirc Musar v dokumentu povzema ugotovitve z majskega foruma in v sklepu med drugim ugotavlja, da je preventivna medicina medicina prihodnosti. "Učinkovite preventive ni brez širokega zaupanja v medicino in zdravstveni sistem. Tega pa ni mogoče doseči drugače kot z dobro izkušnjo – vsem dostopnim in učinkovitim javnim zdravstvom," navaja.

Po njenih besedah si "moramo zamišljati zdravstveni sistem, kjer so na enem mestu zbrani vsi bolnikovi anonimizirani podatki". Takemu sistemu so nato lahko v pomoč še podatki preventivnih oziroma presejalnih programov in napredne diagnostike za prepoznavo značilnosti morebitne bolezni, da lahko zdravnik ukrepa prej, preden bolezen nastane. "Tak sistem preprečuje ponavljanje različnih preiskav, ponovne hospitalizacije, tavanje v temi, pomeni krajšo zadržanost v bolnišnici, krajše bolniške odsotnosti in z delovnega mesta ter hitrejšo vrnitev v vsakdan," je prepričana.

Nova družbena pogodba bi lahko po njenem mnenju vzpostavila sistem, usmerjen v preventivo, promocijo zdravja in optimizacijo oskrbe. "In morebiti tudi sistem poslovnih spodbud, ki nagrajuje boljšo 'proizvodnjo' zdravja ter (zdravstveno) aktivnejše posameznike in bolnike, okrepljene v osebni odgovornosti in predanosti do zdravega načina življenja," je dodala. Poudarja še pomen zdravstvene pismenosti bolnikov in lokalnih akterjev.

Na forumu so sicer vsebinsko obravnavali tri področja: demografsko stanje, pomen kakovostne in učinkovite organizacije in upravljanja zdravstva ter racionalizacijo in večjo učinkovitost pri izvajanju.

Za uspešnejše reševanje demografskih izzivov bodo ključne tudi druge strukturne reforme, na državni ravni bo treba poiskati dodatne vire javnega financiranja.

Pri upravljanju zdravstva je ključna vloga ZZZS-ja, potreben korak k boljši organizaciji dela, racionalizacijam, izkoriščanju vseh notranjih rezerv in večjim spodbudam zaposlenih v javnem sektorju pa bi bile lahko spremembe zakona o javnih zavodih, meni.

Pri vprašanju soglasij zdravnikom za delo pri zasebnih izvajalcih predsednica izpostavlja nujnost nadzora. "V razmislek dajem tudi idejo, da bi bolj spodbujali delo zdravnikov v celotnem javnem zdravstvenem sistemu, torej v več javnih zavodih, in sicer po vzoru sodnikov, ki jih je mogoče začasno napotiti na sodišča z zaostanki," je zapisala.

Ambulante za neopredeljene ne morejo ostati dolgoročna rešitev za ljudi brez osebnega zdravnika, meni. Notranje rezerve bi pri zdravnikih iskala v spremembi normativa glavarinskih količnikov pri družinskih zdravnikih. Pri normativu bi po njenem predlogu upoštevali število zavarovanih oseb, ki bi morale imeti izbranega zdravnika, in dejansko število izbranih zdravnikov. "Ker bi bil tak glavarinski količnik višji od sedanjega, bi lahko tistim zdravnikom, ki bi imeli več opredeljenih pacientov od zdaj dogovorjenega standarda, preseganje dodatno finančno stimulirali," je zapisala. Med mogočimi hitrimi prilagoditvami je iz razprave navedla med drugim še predlog prenosa določenih kompetenc in nalog od zdravnika na drug zdravstveni kader ter vključevanje specializantov v delo izbranih osebnih zdravnikov v nižjih letnikih specializacije.

Ministrstvo za zdravje in razširjeni strokovni kolegiji naj pripravijo usmeritve za zagotavljanje kakovosti izvajanja določenih storitev na daljavo, poziva pa tudi k čimprejšnji odpravi upravnih ovir.

Možnost za skrajšanje čakalnih dob vidi v minimalnem povečanju obsega storitev na tim pri obstoječih pogodbenih timih, ki jih določijo razširjeni strokovni kolegiji in jih financira ZZZS.

Pri racionalizaciji je spomnila na že oblikovane predloge ZZZS-ja za urejanje področja zdravstvenega absentizma in pozvala k pospeševanju digitalizacije zdravstva. Pri preprečevanju možnosti korupcije pri nakupu medicinske opreme pa predsednica predlaga vnovičen razmislek o ustrezni ureditvi javnega naročanja v zdravstvu.

"Jasno je, da moramo kot bistveni, osnovni in nujni temelj ohraniti javni zdravstveni sistem, ki bo omogočal vsem dostopne zdravstvene storitve, ki bo do uporabnikov prijazen, ki bo sodobno digitaliziran, odgovorno voden in upravljan, hkrati pa ob vse višji medicinski inflaciji tudi dolgoročno finančno vzdržen," je v dokumentu povzela Pirc Musar.