Hrvaška je kot razlog za umik iz arbitražnega postopka navedla, da je Slovenija bistveno kršila arbitražni sporazum o meji med državama, ker da je naknadno dodala dokumente, na podlagi katerih arbitražno sodišče odloča o rešitvi spora o meji. Hrvaška stran to sklepa iz objavljenih prisluhov med nekdanjim slovenskim arbitrom Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik.

"Vsa dokumentacija, ki sta jo stranki v postopku predložili sodišču, je bila jasno označena in zabeležena, ter hkrati posredovana arbitražnemu sodišču in drugi stranki v postopku," so že poudarili na MZZ-ju. In to sta izpostavila tudi pravnika Pirnat in Pavliha.

Vse, kar je naknadno vloženega, je vidno vsem strankam
Da je neki dokument podlaga za odločanje, mora biti v spisu, če ga ni v spisu, je lahko kvečjemu podlaga za razmišljanje konkretnega arbitra, ki ta dokument ima. Stranke v postopku lahko dokument v spis predložijo le neposredno in ni mogoče, da bi ga kar tako priložil eden izmed arbitrov, je pojasnil Pirnat. Tudi če je bilo formalno dopuščeno, da stranki po obravnavi še kaj predložita, kar načeloma je mogoče, mora biti vse to v spisu in na razpolago drugi stranki, da to vidi.

Da bi torej Sekolec vlagal neke dokumente, kot to trdi Hrvaška, je po oceni Pirnata izjemno malo verjetno, saj bi to v bistvu pomenilo, da je sodišče dovolilo vlaganje dokumentov v spis na način, ki je "skoraj zagotovo sprt s pravili ne le arbitraže, ampak vsakega sodnega odločanja".

"Če je bilo kaj vloženega v spis, potem naj to poiščejo v spisu, saj imajo pravico vpogleda v spis," je še dodal. Podobno je ocenil tudi Pavliha in poudaril, da je prepričan, da "je bila vsa korespondenca in še posebej sprejemanje vseh vlog zelo natančno registrirano" in bi bilo mogoče "zelo hitro ugotoviti", če bi kakšen dokument v spis prišel po nezakoniti poti.
Stranke pred izbiro novega arbitra
V četrtek pa bo po odstopu Ronnyja Abrahama kot slovenskega arbitra, padla odločitev o imenovanju novega arbitra. Parlamentarne stranke so v izjavah zadržane. V kabinetu premierja Mira Cerarja so se ob tem odločili, da ne bodo pozvali parlamentarnih strank, naj predlagajo svojega kandidata za arbitra. Stranke namreč znova poudarjajo odgovornost vlade in zato odločitev glede nadaljnjih korakov Slovenije prepuščajo njej.

Vlada bo tako s svojo odločitvijo v četrtek predvidoma "le" seznanila predstavnike parlamentarnih strank. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da proučujejo tri možnosti: da Slovenija za novega arbitra poišče uglednega tujega pravnika, da za arbitra imenuje domačega strokovnjaka ali da imenovanje arbitra prepusti predsedniku arbitražnega sodišča.

Z vprašanjem slovenskega člana arbitražnega sodišča se Slovenija sooča že drugič v nekaj tednih. Jernej Sekolec je namreč s tega mesta odstopil po objavi posnetkov prisluhov njegovih telefonskih pogovorov s slovensko agentko na sodišču Simono Drenik 22. julija, iz katerih je bilo razbrati, da jo je obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču.

Slovenska vlada je nato v nekaj dneh imenovala novega člana arbitražnega sodišča v skladu z arbitražnim sporazumom, k čemur jo je pozval tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Novi slovenski arbiter Ronny Abraham, sicer predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu, pa je nato presenetil z odstopom.