Predsednik države Danilo Türk je namreč danes pozval vlado, naj zakona o državnem holdingu in slabi banki umakne ali odloži njuno uveljavitev, predlagatelji zakonodajnega referenduma pa naj umaknejo ali odložijo svojo zahtevo za referendum.

Glede vprašanja skeniranih podpisov pod eno izmed zahtev za razpis zakonodajnega referenduma pa je pravnik Rajko Pirnat, ki je na pobudo parlamenta pripravil pravno mnenje, dejal, da fotokopirani podpisi niso veljavni. Tudi Lojze Ude je dejal, da se podpisi ne morejo upoštevati, če so skenirani. Elektronski podpisi so sicer veljavni, vendar pa "skenirani podpis ni elektronski podpis", je pojasnil. "Če štejemo, da sta bila dva ali trije podpisi poslani samo 'na skeniran način', potem ta zahteva ne izpolnjuje zakonskih pogojev," je še dejal pravnik Ude.

Težava zaradi skeniranih podpisov
Naj spomnimo: 30 poslancev je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih za krepitev stabilnosti bank in o Slovenskem državnem holdingu. Zahtevo je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS-ja Borut Ambrožič, poslanec SD-ja Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je ob tem povedal, da je nastal zaplet pri zahtevi za referendum o sanaciji bank, saj na prvi pogled kaže, da je zahtevi priložena skenirana kopija podpisov. Virant se bo o tem, ali je to tudi pravno ustrezno, posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ-ja in svojo odločitev sporočil v petek.

V Pozitivni Sloveniji pa odgovarjajo, da so skenirani podpisi stalna praksa državnega zbora in da nikjer v zakonu ne piše, da morajo biti podpisi originalni, in poudarjajo, da je pomembna le jasno izražena volja poslancev.

"Vlada zakona ne more zadržati"
Pirnat meni tudi, da vlada nima na razpolago pravnih sredstev, s katerimi bi lahko zadržala bodisi objavo bodisi izvajanje zakona. Vlada mora skrbeti za izvajanje zakonov, je pojasnil. Kot je dejal, lahko vlada nov, drugačen zakon ali zakon o razveljavitvi zakona predlaga šele, ko je ta že uveljavljen. "Prej ni mogoče predlagati razveljavitve ali spremembe neveljavnega zakona," je pojasnil. Zakon pa se po njegovih besedah lahko objavi, ko je umaknjena zahteva za referendum.

Tudi pravnik Lojze Ude se strinja, da se zakona zadržati ne da. Edina možnost bi bila, da bi vlada vložila predlog o razveljavitvi obeh zakonov, a bi predtem zakon moral začeti veljati, je dejal. "To bi bilo sicer nenavadno, toda v situaciji, v kakršni smo, nič takšnega, kar ne bi bilo lahko tudi korektno in koristno," je poudaril Ude.