Opozicijski poslanci so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Rajko Pirnat: Dvomim, da bo sodišče menilo, da je zakon neustaven.

Poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a so v obrazložitvi svoje odločitve zapisali, da arbitražni sporazum ne določa poteka državnih mej med državama pogodbenicama, temveč predstavlja akt, katerega namen je vzpostavitev mehanizma za mirno rešitev mejnega spora. To po mnenju opozicijskih poslancev pomeni, da bo razsodba arbitražnega sodišča lahko odstopala od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je ta določena v II. poglavju Temeljne ustavne listine.

"Zakon sprejet na neustaven način"
Zaradi možnosti take sodbe arbitražnega sodišča, ki bi jo bilo treba nujno implementirati, bi bilo v Sloveniji vzpostavljeno neustavno stanje ali pa bi bila država prisiljena kršiti mednarodne pogodbe. "Oboje je ustavno nedopustno," opozarjajo poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a.

"Državni zbor bi moral tako najprej spremeniti Ustavo RS, šele nato bi lahko sprejel zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Iz navedenega tudi sledi, da je bil zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma sprejet na neustaven način, brez potrebne dvotretjinske večine poslancev, samo z navadno večino," še trdijo.

"Sodišče naj zadrži izvrševanje zakona"
V tem kontekstu ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi, da je zakon o ratifikaciji sporazuma neskladen z ustavo in naj do svoje dokončne odločitve zadrži njegovo izvrševanje.

Kot omenjeno, pravnik Rajko Pirnat meni, da "ni verjetno", da bi ustavno sodišče glede zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma "presodilo kako drugače", kot je že o arbitražnem sporazumu. Marca je namreč odločilo, da je ta v skladu z ustavo. Na podlagi sporočila za javnost, v katerem opozicija predstavlja svoj pogled na vse skupaj, je namreč profesor s Pravne fakultete v Ljubljani dejal, da poslanci v svoji zahtevi ne navajajo nobenega novega argumenta, temveč argumentacijo, "ki je bila navajana že prej".

"Izpodbijanje ustavnosti sporazuma pod firmo napadanja zakona"
"Če bi ta argumentacija veljala, bi bil že sam sporazum neskladen z ustavo," je zatrdil in dodal, da je "sam zakon o ratifikaciji vsebinsko prazen", torej opozicijski poslanci po njegovem mnenju z vložitvijo zakona v presojo ustavnemu sodišču "ponovno izpodbijajo ustavnost arbitražnega sporazuma pod firmo, da napadajo zakon".

Da bi lahko bila odločitev arbitražnega sodišča taka, da bo zahtevala spremembo ustave, pa je drugo vprašanje, še razmišlja Pirnat, ki pa ne verjame, da to pomeni, da sam arbitražni sporazum ni v skladu z ustavo. "Sama vložitev zadeve na ustavno sodišče ne zadrži izvršitve zakona," torej lahko slovenska in hrvaška vlada po njegovih besedah kljub temu izmenjata diplomatski noti, s čimer bo sporazum postal tudi mednarodnopravno obvezujoč za obe državi. Zakon o ratifikaciji sporazuma je namreč v soboto začel veljati tudi v Sloveniji.