Od vstopa Zorana Jankovića v predvolilno kampanjo na dan prihajajo nova odkritja o povezavah med spremembo namembnosti zemljišč in podjetji, povezanimi z njegovima sinovoma.

"Moj brat lahko izvor denarja dokaže brez težav"
Damijan Janković je o zemljiških poslih svojega brata Jureta Jankovića povedal, da v transakcijah, ki jih je opravil, ni nobenih nepoštenosti ali kaznivih dejanj in da gre za klasične posle, dokumenti, ki naj bi dokazovali drugače, pa naj bi bili, kot pravi, ponarejeni. Pojasnil je, da lahko njegov brat izvor svojega denarja dokaže brez težav.

"V bran bi rad vzel mojega brata. Govorili ste o nepoštenih poslih - en kup transakcij, namigovanj in papirjev, iz katerih se že na prvi pogled vidi, da so ponarejeni. Moj brat izvor tega denarja lahko dokaže brez težav. Mediji ste celo sami ugotovili, da je za izposojenih dva milijona evrov zastavil svoj delež v podjetju Electa. Kaj je on s tem denarjem naredil, so njegove osebne, poslovne odločitve," je poudaril.

Glede bratovih poslov je dodal še: "Če on vloži v neki projekt na Gorenjskem in je slučajno lastnik tega zemljišča neki sodnik, kaj pa je s tem narobe? Če on posodi nekemu podjetju 10 tisoč evrov iz denarja, za katerega vsi veste, kje ga je dobil, kaj pa je s tem narobe?"

Povedal je, da je sam lastnik podjetja E-Gradnje na Hrvaškem in t. i. 'beneficial owner' podjetja na Cipru, ki se ukvarja s finančnimi naložbami na kapitalskih trgih, vendar njegovega imena ni želel razkriti, ob tem pa je zagotovil, da nobeno izmed njegovih podjetij v tujini ne posluje z Mestno občino Ljubljana.

Zatrdil je, da mu poslovanja na Cipru ni svetoval oče in da se z njim ni nikoli pogovarjal o tem.

"Vi imate, tako je videti, nekega svojega cenilca"
Na vprašanje, kako zmore podjetje Electa plačevati 200 tisoč evrov lizinga banki Hypo, je odgovoril, da se z banko dogovarja o spremenjenih pogojih odplačevanja in da bodo še videli, kakšen bo rezultat pogajanj.

Glede dviga cene zemljišč v lasti Electe z novim prostorskim načrtom za dobrih šest milijonov evrov je dejal, da so ocene njegovega cenilca pred sprejetjem novega prostorskega načrta in po njem pokazale zelo podobno vrednost zemljišča Electe, okoli 25 milijonov evrov. "Vi imate, tako je videti, nekega svojega cenilca," je odvrnil.

Na dodatno vprašanje, da povečanje vrednosti zemljišča dokazuje predpogodba Electe s podjetjem Branton, s katero je Electa Brantonu prodala zemljišče za 32 milijonov evrov, pa je odvrnil: "Kaže, da sem dober pogajalec, tako da, če me potrebujete ..." Ob tem je še poudaril, da posel ni bil nikoli sklenjen.

"To ni način delovanja poštenih ljudi"
Simona Toplak iz časnika Finance je dejala, da družini Janković poročilo preiskovalne komisije DZ-ja o gradbenih poslih očita več spornih dejanj, med drugim tudi korupcijo, prekupčevanje z zemljišči in celo izsiljevanje. "Takšni načini delovanja niso načini običajnega posla, ne poštene politike in ne poštenih ljudi," je dejala.

Davčni svetovalec Darko Končan je pojasnil, da je samo ustanavljanje podjetij na Cipru legitimno in da pri tem v osnovi ni nič spornega, "nekaj drugega pa je, kje dobi podjetje sredstva oz. dobiček". Glavni motiv za ustanavljanje podjetij na Cipru pa je po njegovem mnenju v tem, da spada Ciper med države, ki skorajda ne dajejo podatkov o lastnikih podjetij.

Se o ceni res ni vredno spraševati?
Podporniki Zorana Jankovića na vprašanje o ceni za projekte, zgrajene v prestolnici, odgovarjajo, da bodo objekti ostali, čeprav bo zmanjkal kakšen cent. Se o ceni, s katero župani dosegajo prenovo mest, res ni vredno spraševati? Je njihova učinkovitost res recept, ki lahko Slovenijo povleče iz krize?
"Projekt se mora meriti z vloženimi sredstvi in v današnjih razmerah je popolnoma narobe, da se začne investicijske projekte, ki nimajo zaprte finančne konstrukcije. In takih projektov je v Sloveniji kar nekaj, npr. TEŠ 6," je dejal ekonomist Igor Masten.
Tovrstna praksa na lokalni ravni v Sloveniji ni redka, pravi. Hkrati pa je nanizal nekaj podatkov ministrstva za finance: v zadnjih 10 letih so se prihodki občin povečali za 143 odstotkov, investicije za 281, njihov dolg pa je narasel kar za 850 odstotkov, medtem ko je država svoj dolg povečala za 98 odstotkov.

"Moj kandidat na volitvah bo tisti, ki bo dejal, da bo sam čim manj učinkovit in da bo dal prostor drugim, da bodo učinkoviti," je še razkril svoj pogled na učinkovitost politike.
Učinkovitost kot zavzetost javnih uslužbencev
Strokovnjak za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič meni, da bistvo učinkovitosti politike ni v tem, ampak je to sprememba miselnosti javnih uslužbencev, "da se začne birokracija drugače obnašati do vsakdanjega življenja". "Mora priti do predanosti države, da dela za ljudi in podjetja," poudarja.

Jeretič je kot težavo izpostavil, da so postali birokrati "kralji", ki jim noben minister nič ne more. Za to naj bi bila kriva javnost, ki zahteva impotentno politiko, vajeti v svoje roke pa naj bi zato prevzelo politično podzemlje oz. ozadje.
Pirnat: Politika mora zagotoviti učinkovito birokracijo
Pravnik Rajko Pirnat je izpostavil, da ne moremo privoliti v miselnost v slogu "nekaj je naredil, saj ni nič narobe, če vzame še nekaj zase". "Moramo pogledati tudi, kako pošten je nekdo, ki opravlja javno funkcijo," pravi.

Glede ovir, ki jih pri delovanju države predstavlja birokracija, je dejal, da je glavna težava v politiki, ki bi morala zagotoviti učinkovito birokracijo. Po njegovem mnenju drži, da živimo v zbirokratizirani družbi, vendar ima vsak predpis svoj razlog, težave, ki zaradi tega nastanejo, pa je treba reševati v okviru zakonov.
Pravnik Lojze Ude pa je ob tem dodal, da ko govorimo o učinkovitosti, moramo primerjati med seboj. "Nisem vedel, da bo to oddaja o Zoranu Jankoviću," je dejal. Država je učinkovita, ko vzame toliko, kolikor je potrebno.

Leopold Kremžar, predsednik Skupnosti slovenskih občin, je pojasnil, da je meja delovanja županov slovenskih občin zakonitost. "Bojim se, da včasih malo napačno postavljamo stvari. Učinkovitost ne pomeni nujno narobe delati. Učinkovit si lahko tudi, če delaš znotraj zakonitih ograj," je poudaril in dodal, da so župani velikokrat postavljeni pred nemogoče dileme, "ali neko stvar ne narediti ali pa jo narediti in prestopiti mejno črto zakonitosti, ki se je ne sme prestopiti".

Pri svojem pogledu na vodenje države pa je bil Kremžar jasen: "Ne potrebujemo vodje gradbišča za vodjo države, ampak vodjo države."