Najpomembnejša novost je, da bodo plače realno rasle, pri usklajevanju pa bodo upoštevali tako inflacijo kot delovno storilnost. Sporazum bodo dokončno podpisali septembra.

Usklajevanje na ravni dejavnosti in podjetij
Plače bodo delodajalci in sindikati, kot so se dogovorili, usklajevali v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetij ter v kolektivni pogodbi o usklajevanju plač, vendar na prostovoljni podlagi. Koliko bodo pri tem upoštevali storilnost in inflacijo, pa je odvisno od pogajanj, je po parafiranju sporazuma povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

O novem socialnem sporazumu so se socialni partnerji začeli pogajati januarja lani. Največ strasti so med pogajalci vzbudila poglavja o davčni politiki (razmišljanja o uvedbi enotne davčne stopnje), trgu dela in zaposlovanju (vladna stran je predlagala korenite spremembe pri odpravninah, nadomestilih za brezposelnost in odpovednih rokih) in zadnji dan pogajanj usklajeno plačno poglavje.

Napeto do konca
Prav o plačnem poglavju so se pogajanja zelo zavlekla, saj je bil podpis sporazuma sprva predviden za okoli 16. ure, dogovor pa je bil sprejet šele pozno zvečer, po sedmih urah pogajanj. Sindikati so se bali, da bo sporazum izvzel določanje rasti plač na podlagi produktivnosti, kar bi lahko pripeljalo do neke vrste zamrznitve plač, saj mnoga podjetja nimajo kolektivnih pogodb, je pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Na koncu sta se obe strani dogovorili, da bo v sporazum vključeno določilo, da se pri usklajevanju plač upošteva tudi specifičen položaj podjetja, saj bi se, recimo, če to dela z izgubo, delodajalec in sindikat dogovorila za drugačno rast plač.

"Danes smo bili priča trenutku, ko se je z nepodpisom sporazuma želelo disciplinirati delavce in jih sankcionirati tako, da bi se dejansko podrl sistem kolektivnih pogodb in da bi se tako sindikati odstranili iz sistema urejanja plač," je opozoril Boris Mazalin, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. "K sreči je prevladal razum," je dodal.

Viktor Barlič z Obrtne zbornice Slovenije pa je dejal, da je socialni sporazum temelj, ki naj bi se ga držali vsi socialni partnerji in ki naj bi pomenil usmeritev razvoja slovenske družbe.