Prenos tožilstva pod pristojnost MNZ-ja se sicer zdi trdno usidran del koalicijske pogodbe, zato je izjava pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da se s prenosom ne strinja, nekoliko presenetila.

V najmočnejši koalicijski stranki SDS-u so prošnjo za komentar odpremili z dopisom, da izjav Senka Pličaniča ne bodo komentirali, je pa predsednik stranke in novi slovenski premier Janez Janša v oddaji Pogledi Slovenije problematiko med drugim komentiral z izjavo, da "tisti, ki branijo obstoječe stanje, ne povejo, kje so razlogi za to, da zadeve stojijo leta in leta," s čimer je imel v mislih sodne zaostanke.

SDS Pličaničevih izjav ne komentira
Janša je sicer še opozoril, da je spremembo predlagala "neka druga stranka", ki si je potem premislila in povzročila omenjeni "zaplet".

Ta "druga stranka" je prav Državljanska lista Gregorja Viranta, v katere kvoto sodi novi pravosodni minister Senko Pličarič, tisti, ki je izjavil, da se s prenosom pristojnosti ne strinja in da bo predlagal, da se ta del koalicijske pogodbe spremeni, tožilstvo pa ostane v "upravljanju" pravosodnega ministrstva. Tako je Pličanič dejal na zaslišanju pred prisojnim odborom DZ-ja pred svojim imenovanjem, kjer je še dodal, da se tudi stranka (DLGV) s tem strinja.

Najprej predlagali, nato si premislili
A ko smo za komentar povprašali v Virantovi listi, je bil odgovor nekoliko bolj zadržan. "Če bo minister za pravosodje in javno upravo podal predlog na svetu stranke DLGV, bo svet opravil razpravo in se odločil, ali bo predlagal spremembo koalicijske pogodbe," so povedali za MMC in spomnili, da so spremembe koalicijske pogodbe ob soglasju vseh koalicijskih partnerjev vedno mogoče. "Več v tem trenutku ne moremo komentirati," dodajajo Virantovi.

DeSUS: Tožilstvo tja, kamor sodi (v pravosodje)
Marjana Kotnik - Poropat, poslanka DeSUS-a pa je dejala, da sama zastopa stališče, da državno tožilstvo sodi pod pravosodni resor, in ne k ministrstvu za notranje zadeve. Prepričana je, da bi bilo mogoče koalicijsko pogodb dopolniti z aneksom oziroma spremeniti, tako "da tožilstvo ostane tam, kamor spada, torej v sestavi ministrstva za pravosodje". Kotnik - Poropatova še dodaja, da je zato "seveda" potrebna "politična volja vseh koalicijskih strank".

SLS : Postfestum spremembe le ob soglasju
V SLS-u so poudarili predvsem to, da je koalicijska pogodba rezultat končnega konsenza med vsemi koalicijskimi strankami, zato stranka njeno vsebino "spoštuje", vsak "postfestum formalni predlog za njeno spremembo pa bodo koalicijske stranke obravnavale skupaj in ga sprejemale soglasno".

NSI: O tožilstvu bomo še razpravljali
Da je za spremembo koalicijske pogodbe potrebno soglasje vseh koalicijskih partneric, poudarjajo tudi v NSi-ju, kjer pa so dodali, da bodo partnerice "o prenosu tožilstva še razpravljale".

Janša: Če ne bo delovalo, bomo poskusili kaj drugega
Med glavnimi argumenti, ki so jih v podporo spremembi navajale vladne stranke, naj bi bilo lažje sodelovanje med policijo in tožilci, vzgled za to pa naj bi bila ureditev v skandinavskih državah. Po besedah Janeza Janše gre namreč "za neko funkcionalno združevanje preiskave in pregona. To je ena plat v sodnem postopku, druga stran pa je obramba in nato sodišče, ki mora neodvisno presoditi. In če prihaja do tehničnih zapletov, se stvari vlečejo in v Sloveniji se vlečejo. Nekaj je treba narediti. Poskusili bomo, in če ne bo delovalo, bomo skušali narediti nekaj drugega," je v Pogledih Slovenije dejal Janša.

Nasprotovanje in odpor večjega dela stroke
A prenosu pristojnosti nad tožilstvom pod ministrstvu za notranje zadeve že od vsega začetka močno nasprotuje večji del stroke. Državnotožilski svet je poseg označil kot nedopusten in "v nasprotju z voljo ustavodajalca, ki je državno tožilstvo v ustavi umestil v del pravosodja". Hkrati je tudi zavrnil argument, da takšno ureditev poznajo v skandinavskih državah, in ga označil za zavajajočega, saj izboljšanje sodelovanja med policijo in tožilstvom "ni mogoče doseči s poseganjem v ustavni status tožilstva".

Kot "neprimerno in nedopustno" je omenjeno spremembo označil tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki je prepričan, da strokovnih argumentov ni, ampak so "lahko le politični". Tudi nekdanja generalna tožilka Barbara Brezigar je za odločitev dejala, da "ni pravilna", a je poudarila, da je marsikaj narobe že v zakonu o tožilstvu, ki ga je sprejela prejšnja vlada.

Opozicija se zahtevi za ustavno presojo ni odpovedala
Največja opozicijska stranka po drugi strani za zdaj ni opustila namere po vložitvi zahteve o ustavni presoji zakona o vladi, a še vedno čakajo na dva manjkajoča glasova, ki sta potrebna za njeno vložitev. Vloži jo namreč lahko 30 poslancev, Pozitivna Slovenija pa jih ima kot največja parlamentarna stranka 28. Dva manjkajoča glasova naj bi prispeval SD, ki so jim iz Pozitivne Slovenije koncept zahteve že poslali. V SD-ju so, po besedah poslanca Matjaža Hana, prepričani, da če bi Pličaničev predlog uspel, ustavna presoja več ne bi bila potrebna.