Boštjančič se je na novinarski konferenci po seji vlade dotaknil prejšnji teden podpisane plačne reforme v javnem sektorju. Kot je dejal, so jo pogledali tudi strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada, ki so bili na 10-dnevni vmesni misiji pri nas, in nam priznali "prave korake pri prenovi plačnega sistema".

Kot je dejal, je bil presenečen nad pozitivnostjo njihovega komentarja plačne reforme. Po njegovih navedbah so ocenili, da gre za tipičen primer resne dolgoročne reforme. "Reforme ne moremo presojati zgolj po začetnem strošku, kar bi nekateri radi, ampak vedno srednjeročno in dolgoročno. In prav to je ena ključnih stvari, o katerih govori Mednarodni denarni sklad: da gre za reformo, ki bistveno presega mandat te vlade in katere učinki so vidni za obdobje desetih let in več," je navedel Boštjančič.

Reforma bo v naslednjih štirih letih stala vsako leto približno 350 milijonov evrov, je ponovil finančni minister. A je po njegovih besedah treba vedeti, da bi se masa plač oz. stroški dela povečevali tudi v starem sistemu, le da na drugačen način. Res je, da se na začetku stroški za delo povečujejo, bodo pa v naslednji fazi, čez nekaj let, rasli bistveno počasneje, kot bi, če ne bi nič naredili, je pojasnil.

Sorodna novica Koliko komu prinaša prenovljena plačna reforma?

Po njegovih besedah gre za reformo, katere pozitivni učinki segajo v naslednji mandat, in verjame, da je to odgovorna politika. "Veliko lažje in hitreje bi se bilo izpogajati s sindikati samo za dvig plač v tem mandatu, ampak to po mojem mnenju ni odgovorna politika," je med drugim dejal.

Poudaril je, da se z reformo izboljšuje položaj okoli 190.000 javnih uslužbencev. Pozitivne pa bodo tudi posledice za prebivalce, ki jim bodo s prenovo plačnega sistema tudi v prihodnje lahko zagotovili kakovostne javne storitve. Delujoč in stabilen javni sektor je predpogoj za delovanje celotne države in vseh njenih podsistemov, je pri tem opozoril.

Med ključnimi rešitvami je poudaril, da noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, nižje od minimalne, in boljšo povezanost plačila za delo z rezultati dela. Javni uslužbenci bodo deležni stimulativnega in fleksibilnega nagrajevanja ter napredovanja. Nov sistem bo omogočal boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela.

Postavljeni bodo tudi ustrezni mehanizmi za lažje privabljanje novo zaposlenih, predvsem mladih, ki bodo pod določenimi pogoji lahko vstopili v javni sektor v bistveno višje plačne razrede kot do zdaj, je nanizal. Kot izjemno pomembno je poudaril tudi, da se na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Prepričan je, da je to, "kar se je zgodilo prejšnji teden, dejansko velika reforma". Ob kritikah, da v tem primeru sploh ne gre za reformo, pa je kot najbolj absurdno označil, da so pri tem najbolj glasni tisti, ki v svojih mandatih "niso izpeljali ene resne reforme in je zelo primerno kazati s prstom na našo vlado, ki je to reformo dala pod streho".

"Ponosen sem, ker smo skupaj dokazali, da socialni dialog kot ena temeljnih vrednot razvitih modernih držav deluje tudi v Sloveniji, če je volja na obeh straneh," je dejal Boštjančič, sicer glavni vladni pogajalec v pogajanji s sindikati o plačni reformi. Po njegovih besedah je bil v preteklosti socialni dialog že večkrat ogrožen, dosežen sporazum o prenovi plačnega sistema za javni sektor pa je dokaz, da lahko deluje, a to terja "voljo, zavzetost in veliko energije na obeh straneh".