Čebelarska zveza Slovenije je skupaj z Zavodom za gozdove organizirala akcijo Dan sajenja medovitih rastlin. Poudarek je na sajenju medovitih drevesnih vrst, da bi povečali ponore emisij toplogrednih plinov in hkrati zagotavljali hrano opraševalcem, od katerih je odvisno 70 odstotkov pridelave hrane.

Med društva so okoli 40.000 sadnih dreves in grmovnic razdelili preko več kot treh javnih razpisov. Prostovoljci jih bodo sadili v okolico čebelnjakov in na javne površine. Medtem bo sajenje gozdnih vrst potekalo na 22 izbranih lokacijah pod nadzorom gozdarjev. Zavod za gozdove je priskrbel več kot 10 tisoč sadik, gre za osem drevesnih vrst, ki izdatno prispevajo k čebelji paši, je poročal Radio Slovenija.

"S tem bomo pomembno prispevali, da bodo čebele imele zagotovljen dodaten vir hrane v naravi za njihov razvoj in da bodo lahko še naprej opraševale," poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije.

V čebelarski zvezi verjamejo, da bo s skupnim prizadevanjem celotne družbe projekt Dan sajenja medovitih rastlin postal tradicionalen, do leta 2030 pa si v Sloveniji želijo posaditi dva milijona medovitih rastlin. "Da bomo vsi skupaj vsako pomlad posadili medovite rastline za čebele, druge opraševalce in za skupni planet, da ga ohranimo za prihodnje generacije," poudarjajo.

Akcije sajenja medovitih rastlin se je na sedežu čebelarske zveze pridružil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. "To je majhen korak za nas ter velik za čebele in druge opraševalce," je, kot so sporočili z ministrstva, izpostavil minister. Kot je dejal Podgoršek, s tem pomagamo planetu, biodiverziteti, čebelam in drugim opraševalcem. "Če jim bomo pomagali, bomo lahko imeli hrano," je poudaril.

Ministrstvo je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor prek podnebnega sklada financiralo dobavo in dostavo 10.000 sadik avtohtonih medonosnih, drevesnih in grmovnih sadik.

Dnevu sajenja medovitih dreves se priključuje več kot 150 organizacij čebelarjev, občin, podjetij, tabornikov in skavtov. Akcijo podpira kmetijsko ministrstvo, slovenska veleposlaništva in mnoge državne ustanove. Sajenje različnih medovitih rastlin za svoje zaposlene ali za poslovne partnerje pa organizirajo tudi številna podjetja oz. organizacije, ki želijo poudariti okoljsko odgovornost. Na pobudo Slovenije naj bi se akcija sajenja avtohtonih medovitih rastlin razširila že v več kot 25 držav po svetu.