Klemen Boštjančič in Branimir Štrukelj ob podpisu vmesnega dokumenta o usklajenosti sredi julija letos. Foto: BoBo/Borut Živulović
Klemen Boštjančič in Branimir Štrukelj ob podpisu vmesnega dokumenta o usklajenosti sredi julija letos. Foto: BoBo/Borut Živulović

Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da so bila ponedeljkova pogajanja maratonska, in čeprav so utrujeni, so po drugi strani tudi zadovoljni, ker jim je pri zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju "uspelo streti praktično vse orehe". "Nekaj je sicer ostalo odprtega, ampak tudi tam smo se strinjali, da v to ta trenutek ne posegamo," je povedal za Radio Slovenija.

Pojasnil je, da bo izjava o usklajenosti relativno kratka, saj ostane le ena zadeva, za katero so ocenili, da je v tem trenutku ne bodo mogli rešiti. Ob tem pa so se po njegovih besedah uskladili tudi o t. i. postopkovniku, torej dokumentu, ki opredeljuje naslednje korake.

Kaj ostaja neusklajeno in kaj bo treba dati v zameno za višje plače, pričakovano javno ne razkrivajo niti sindikati javnega sektorja. Do dokumentov, o katerih so se uskladili, naj bi se zdaj najprej opredeljevali organi sindikatov. Kot je dejal Branimir Štrukelj, imajo za njihovo preučitev kratek čas, vendar verjame, da bo – glede na to, da so bili obveščeni sproti in so sledili pogajanjem – večina prišla na podpis, ki je predviden za sredo.

"Moramo zbrati večino in sam osebno verjamem, da bo do te večine tudi prišlo," je povedal Štrukelj. Ključno, kar jih zdaj čaka, pa je po njegovih besedah uskladitev kolektivnih pogodb, tako kolektivne pogodbe za javni sektor kot kolektivnih pogodb dejavnosti.

Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da so v pogajanjih prišli do točke, ko je nov plačni zakon skoraj v celoti usklajen. Po njegovih besedah so v ponedeljek kar nekaj časa namenili tudi temu, da so naredili okvir vsebin, ki jih bodo vključili v končni dogovor. Gre za kar nekaj pomembnih vsebin, tako za posamezne sindikate kot tudi za vse javne uslužbence, je pojasnil in dodal, da bo zaradi tega njihovo delo v prihodnje zagotovo nekoliko lažje.

"Ena etapa je za nami, sledijo pa še preostale, ki jih moramo zaključiti, da bomo lahko prišli tudi do končnega dogovora in potem do začetka izvajanja plačnega sistema s 1. januarjem 2025," je sklenil.

Predlog zakona vladi v četrtek

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju naj bi vlada obravnavala v četrtek in ga nato posredovala v obravnavo državnemu zboru.

Sorodna novica Reforma plačnega sistema: "Ne morem povedati, koliko časa bomo še sedeli"

Počivavšek je sicer predtem v pogovoru za Odmeve, ko so pogajanja še trajala, poudaril, da je pomembno tudi tisto, kar bo sledilo sprejemanju zakona: "Sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Tukaj so še odprte zadeve, ki jih bo treba uskladiti, tudi nekaj podzakonskih aktov je še, ki jih bo treba uskladiti med vlado in sindikati javnega sektorja. Dela je še precej, časa pa ni več zelo veliko, tako da nas čaka tudi v nadaljevanju še obilica dela."

Glede zahtev oz. napovedi posameznih sindikatov pa je Počivavšek dejal: "Dejstvo je, da je potrebno zadostno število sindikatov za to, da se nov sistem uveljavi, torej soglasje določenega števila sindikatov. Sklenjene morajo biti kolektivne pogodbe, je pa tudi dejstvo – iz izkušenj iz preteklosti lahko to rečem –, da praktično nobena sprememba, vključno s tisto leta 2008, ni bila takšna, da bi bilo soglasje 100-odstotno. Seveda pa je pomembno, da v tem času usklajevanja skušamo doseči kar največjo stopnjo usklajenosti, ker če ni ustrezne legitimnosti sistema, v katerega se vstopa, potem je tudi težko pričakovati, da bo optimalno deloval."

Kaj bodo prinesla pogajanja o plačnem sistemu?