Po mnenju zdravnikov ni bila upoštevana metodologija za razvrstitev plačnih razredov, zanemarili so spodnji del lestvice, v katerem so srednje medicinske sestre, pomešali so poklice z različno dolgimi študijskimi dobami in odgovornostmi. K pripravi spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti niso bili povabljeni, čeprav naj bi sodelovali kot stroka, poudarjajo v sindikatu.
"Vidimo veliko pomanjkljivosti, vidimo poti, ki ne gredo v pravo smer. Menimo, da bo javni zdravstveni sistem s to novelo še bolj trpel, dostopnost bo slabša. Menimo, da je ta novela zakona o zdravstveni dejavnosti strel v prazno," je za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik Fidesa Damjan Polh.
Ob tem je navedel, da so se najprej ukvarjali s stavkovnimi zahtevami, ki so jih poskušali razrešiti tudi z mediacijo. Nato so po njegovih besedah na dan prišle tudi nove teme, s katerimi so pogovore razširili. "Predvidevalo se je, da bo zdravstveni steber vseboval tudi t. i. variabilno nagrajevanje. Tam smo prišli do pomembnih zaključkov, ki bi bili uporabni. A zaenkrat, kot kaže, bo imel zdravstveni steber samo naslov brez vsebine, plačne razrede bomo povzeli po enotni plačni lestvici, in to nas žalosti. Mislim, da zadeve niso šle v pravo smer, in bomo vztrajali še naprej, da bomo skušali javnost prepričati o naših dobrih, iskrenih namenih, da se borimo za stabilen javni zdravstveni sistem," je dodal.
Želeli so opozoriti na anomalije
Sindikat, ki je stavko začel 15. januarja, je vladi v drugi polovici avgusta poslal razširitev stavkovnih zahtev. Med drugim je predlagal, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig, za Fides pa bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov. Vlada je ta teden sprejela izhodišča za pogajanja glede teh zahtev ter sindikat znova povabila k dialogu in ga pozvala, da v interesu pacientov stavko prekliče.
Kot je poudaril Polh, so želeli z razširjenimi stavkovnimi zahtevami vlado opozoriti ravno na anomalije oziroma nesorazmerja, ki so se pojavila v predlogu plačne lestvice za zdravstveni steber. "Menimo, da je to vse skupaj nekako čez palec, ni preštudirano, ker ni bila upoštevana metodologija za razvrstitev plačnih razredov. Tu so poklici s krajšo študijsko dobo in z različnimi odgovornostmi nekako na kupu," je ocenil. Po Polhovih opozorilih so v predlogu zanemarili spodnji del lestvice, v katerem so "srednje medicinske sestre v skupinah z drugimi poklici, ki niso na isti strokovni ravni in isti odgovorni ravni".
Kritični tudi do novele zakona o zdravstveni dejavnosti
V Fidesu so kritični tudi do predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v javni razpravi. Kljub drugačnim obljubam pri pripravi novele po Polhovih besedah niso sodelovali. "Dobili smo jo takrat, ko je prišla v javno razpravo. Vidimo veliko pomanjkljivosti, vidimo poti, ki ne gredo v pravo smer, menimo, da bo javni zdravstveni sistem s to novelo še bolj trpel, dostopnost bo slabša," je dejal predsednik sindikata. Predlog novele je označil kot strel v prazno.
Po besedah člana predsedstva Fidesa Bojana Kostića bo predlagani zakon pospešil odhode zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz javnega zdravstvenega sistema. "Model, da nekoga prisilite, da nekaj dela za neko ceno, s katero se on ne strinja, ni način, kako bomo reševali javni zdravstveni sistem," je dejal. Opozoril je tudi, da se lahko zgodi, da se nekatere panoge v celoti preselijo v zasebni sektor. Po njegovih besedah so to predvsem panoge, ki so že zdaj med javnim in zasebnim sektorjem, kot so maksilofacialna kirurgija, radiologija, oftalmologija in dermatovenerologija.
Razmejitev, ki jo poskušajo s to novelo narediti, bo po njegovih ocenah šla v napačno smer, v "balkanizacijo zdravstvenega sistema", saj se lahko zgodi, da bolniki ne bodo dobili nekaterih storitev. Glede na to, da en člen predlagane novela predvideva, da bi država lahko omejila ceno storitve v zasebnem sektorju, če bi neka panoga "odšla v čisto zasebništvo", se tudi vlada tega zaveda, je še dodal Kostić.
Novela med drugim predvideva, da bi morali vsi zaposleni v javni mreži, torej tudi pri koncesionarjih, opravljati naloge dežurne službe, kar je Kostić označil kot uvajanje prisilnega izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Poudaril je, da bi moralo biti plačilo za to delo konkurenčno, saj je to delo v izrazito neugodnem času.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje