Pod okriljem Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana v prestolnici deluje enajst ambulant za neopredeljene, prva je začela delati januarja lani, zadnja pa je svoja vrata v enoti Center odprla aprila letos. A kot je razvidno s spletne strani ZD-ja, se mesta v teh ambulantah hitro polnijo, saj trenutno novih pacientov zaradi polnih kapacitet ne sprejemajo v nobeni od ljubljanskih ambulant za neopredeljene.
Na to nas je opozorila uporabnica portala MMC, ki je po več kot 30 letih v enoti ZD Ljubljana Center brez izbranega osebnega zdravnika ostala po tem, ko je ena od zdravnic nedavno odšla v pokoj. Dodala je, da ima sicer še dve leti možnost zdravniške obravnave, ki ji jo bodo v okviru ZDL Center zagotovili obstoječi zdravniki, skrbi pa jo, kaj se bo z njo zgodilo po preteku tega časa.
Z ZD-ja Ljubljana so nam sporočili, da je v njihovih ambulantah za neopredeljene zavarovane osebe trenutno opredeljenih nekaj več kot 9000 ljudi, v njih pa dela približno 60 različnih zdravnikov. "V vseh ambulantah velja, da se pacient opredeli ob zdravstveni težavi. Tako kot v vseh drugih ambulantah imajo tudi ambulante za neopredeljene zavarovane osebe določen glavarinski količnik, in ko ga dosežejo, lahko prenehajo opredeljevati nove paciente," so pojasnili.
Zasedenost ambulant za neopredeljene zavarovane osebe se ob tem po navedbah ZD-ja ves čas spreminja, saj si nekateri pacienti po opredelitvi v ambulanti za neopredeljene zavarovane osebe najdejo izbranega osebnega zdravnika, kar pomeni, da se s tem mesto sprosti. Ob trenutni polni zasedenosti ambulant za neopredeljene sicer vsem pacientom brez izbranega osebnega zdravnika, ki potrebujejo zdravstveno storitev, svetujejo, naj se obrnejo na tisto ambulanto, v kateri so imeli nazadnje izbranega osebnega zdravnika oz. v kateri so bili opredeljeni. "Tam namreč hranijo njihovo zdravstveno kartoteko in jih tudi zdravstveno osebje najbolje pozna," so dodali.
Glede možnosti za odprtje dodatnih ambulant za neopredeljene pa so z ZD-ja Ljubljana sporočili, da so nove programe doslej dodajali glede na potrebe in zmožnosti, a omejitveni dejavnik je predvsem v razpoložljivem kadru.
O prihodih novih zdravnikov ZD Ljubljana paciente obvešča na spletni strani
V ZD-ju Ljubljana so letos zaposlili tri družinske zdravnike, sporočili pa so, da je trenutno v postopku zaposlitve nekaj družinskih zdravnikov iz tujine. Ob tem želijo obdržati tudi vse specializante, ki pri njih opravljajo specializacijo iz družinske medicine. "Predvsem pa želimo, da bi odločevalci toliko vplivali na pogoje, da bi se prijavilo na specializacijo iz družinske medicine od 100 do 150 zdravnikov letno," so zapisali in dodali, da se je na zadnji razpis prijavilo 45 kandidatov.
O prihodih novih družinskih zdravnikov paciente z obvestili seznanjajo na spletni strani zdravstvenega doma, informacije pa lahko ljudje dobijo tudi v posameznih enotah. "Ambulanta mora sprejeti vsakega pacienta, če ne dosega glavarinskega količnika," so pojasnili v zdravstvenem domu.
Z mestne občine Ljubljana so ob tem sporočili, da so aprila letos izvedli javni razpis za podelitev nadomestne koncesije na področju splošne/družinske medicine zaradi upokojitve ene od koncesionark, a da postopek še ni končan. Poudarili so, da imata pri širitvah zdravstvenih programov glavno vlogo ZZZS kot financer in ministrstvo za zdravje kot pristojni organ.
Seznam zdravnikov, ki ne dosegajo zgornje omejitve
V Ljubljani se je število neopredeljenih pacientov zmanjšalo
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo konec avgusta brez izbranega osebnega zdravnika v Sloveniji 141.434 ljudi, kar predstavlja 6,8 odstotka vseh zavarovanih oseb. Od tega je 106.864 slovenskih državljanov, preostali pa so tuje zavarovane osebe. Število je primerljivo kot pred enim letom, ko je bilo konec avgusta 2023 brez izbranega osebnega zdravnika 140.838 ljudi, od tega 103.755 slovenskih državljanov. Pri tem je treba poudariti, da se med paciente brez izbranega osebnega zdravnika štejejo tudi tisti, ki so opredeljeni v ambulantah za neopredeljene.
Zanimivo pa je, da se je število ljudi brez izbranega zdravnika v Ljubljani, kjer je problem najbolj pereč, v zadnjem letu zmanjšalo. Če jih je bilo 31. avgusta lani 38.945, jih je po zadnjih podatkih s konca letošnjega avgusta 27.542, kar je 11.403 manj. Natančnih analiz o tem, kaj so glavni vzroki za zmanjšanje, na ZZZS-ju nimajo.
K zmanjšanju števila neopredeljenih po navedbah ZZZS-ja prispevajo podeljevanje novih koncesij za družinsko medicino in nove zaposlitve v ZD-ju, a to po njihovi oceni ni edini faktor. Poudarili so, da je treba pri vrednotenju upada namreč upoštevati, da je med pacienti brez izbranega osebnega zdravnika precejšen delež tujcev. K zmanjšanju števila ljudi brez zdravnika v Ljubljani, kjer je tujih državljanov največ, bi tako lahko po njihovi oceni prispevalo preseljevanje tujih državljanov iz Slovenije.
V prestolnici ima osebne zdravnike tudi veliko ljudi, ki sicer ne prebivajo v Mestni občini Ljubljana. V ZD Ljubljana tako opažajo, da se številni ljudje po tem, ko gre njihov zdravnik v Ljubljani v pokoj, opredelijo pri zdravniku v svojem domačem kraju zunaj Ljubljane. Število ljudi brez izbranega osebnega zdravnika v Ljubljani se torej lahko delno znižuje tudi zato, ker te paciente pod svoje okrilje vzamejo zdravniki drugje po Sloveniji. Evidence o tem, kam gredo pacienti, na ZD Ljubljana nimajo.
Kot so poudarili na ZZZS-ju, je torej s kombinacijo novih koncesionarjev, preseljevanja tujcev in njihovih družin ter opredeljevanja ljudi pri zdravnikih zunaj ljubljanske občine številka 11 tisoč relativno hitro dosegljiva. Čeprav je številka v Ljubljani v zadnjem letu zanihala v pozitivno smer, pa ob tem opozarjajo, da je na ravni celotne Slovenije ostala približno enaka in da nas ta številka ne more navdajati z optimizmom. "Trenutni trend v Ljubljani se ne bo razširil na druge občine," so ocenili. Po zadnjih podatkih ZZZS-ja je po celotni državi le še 7 odstotkov družinskih zdravnikov, ki ne dosegajo zgornje meje, glede na trenutno stanje pa lahko pričakujemo še večje pomanjkanje.
ZZZS: Izvor težav je sporazum, ki je omogočil odklanjanje
ZZZS je že večkrat ocenil, da je izvor težav na področju družinske medicine v sporazumu, ki je bil leta 2017 sklenjen med takratno vlado in sindikatom Fides, nato pa s sklepom vlade leta 2019 vključen v splošni dogovor. Po tej ureditvi je družinskim zdravnikom in pediatrom omogočeno, da novih pacientov po tem, ko dosežejo glavarinski količnik 1895, ne sprejemajo več. Kot pojasnjujejo na ZZZS-ju, je to okoli 20 odstotkov manjša obremenitev, kot jo imajo v povprečju družinski zdravniki po državi trenutno, saj se povprečni glavarinski količnik giba med 2200 in 2300.
Težava tako nastane, ko se posamezni družinski zdravnik upokoji, saj tudi če ga nadomesti nov zdravnik, ta sprejme manj pacientov, kot jih za sabo pusti zdravnik, ki odide v pokoj. Če bi torej vsakega družinskega zdravnika, ki odide iz slovenskega zdravstvenega sistema, takoj nadomestili z novim, bi z vsako menjavo brez zdravnika vseeno ostalo več kot 300 ljudi.
"Z vsakim odhodom zdravnika bi morali za to, da pacienti ne bi ostajali brez izbranega osebnega zdravnika, zaposliti več kot enega novega," poudarjajo na ZZZS-ju. Ob tem dodajajo, da izobraževalni sistem, čeprav je bil vpis na medicinske fakultete v zadnjih letih povečan, več pa je tudi mest za specializacijo iz družinske medicine, ne more zagotoviti tako velikega priliva novega kadra.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje