Po poročanju Mladine je vlada Janeza Janše po aprilskih volitvah 55 ministrom in drugim visokim funkcionarjem, kot so državni sekretarji, vodje kabinetov in svetovalci, izplačala odškodnine za neporabljen dopust. Za nadomestila so namenili okoli 230.000 evrov.

V Pravni mreži menijo, da Janševa vlada ni imela pravne podlage za izplačilo nadomestil, zato poziva trenutno vlado, naj zoper nekdanje ministre vloži tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma oziroma odločbe za neizrabljen dopust, Računskemu sodišču pa predlagajo, naj opravi revizijo vseh postopkov izplačila denarnega nadomestila. Hkrati so podali prijavo uradu za nadzor proračuna za uvedbo inšpekcijskega postopka zoper ravnanje Komisije vlade za administrativne zadeve in imenovanja, ki je izdala odločbe o upravičenosti do izplačila nadomestila.

Sorodna novica Nekaterim ministrom in funkcionarjem Janševe vlade naj bi izplačali odškodnine za neporabljen dopust

Kor navajajo v Pravni mreži, v nobenem zakonu ni pravne podlage za izdajo odločb ali za sklenitev sporazuma o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, zato so po njihovem mnenju odločbe o izplačilu nadomestil nične, enako kot je ničen sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.

Vladna komisija je kot pravno podlago za izplačila navedla zakon o delovnih razmerjih, ki v 164. členu določa, da delavec in delodajalec lahko ob prenehanju delovnega razmerja skleneta sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. "Takšno pravno naziranje je napačno, saj se ZDR-1 za pravni položaj ministrov v tem primeru ne uporablja," pojasnjujejo v Pravni mreži.

Za ministre, tako kot za predsednika vlade in generalnega sekretarja vlade, namreč velja zakon o poslancih, ki v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih ne omenja sporazuma, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. "Ministri, tako kot poslanci, niso v delovnem razmerju, ampak po prisegi nastopijo funkcijo. Ministri ne opravljajo dela v delovnem razmerju, ampak opravljajo ministrsko funkcijo," pojasnjujejo v Pravni mreži. Kot poudarjajo, ministri niso delavci, ampak izvrševalci oblasti, kar pomeni, da niso v podrejenem in odvisnem položaju do delodajalca, saj delodajalca pravzaprav nimajo.

O izplačilu visokih odškodnin za neizrabljen letni dopust so v Pravni mreži izvedeli prek medijev, a kot izhaja iz objavljenih odločb, so si utemeljitve v različnih odločbah zelo podobne in bolj ali manj formalnost.

"Poudariti je treba, da gre pri vprašanju izplačila nadomestila za neizrabljen dopust za pravico iz javnih sredstev, ki je ni mogoče širiti z analogijo brez izrecne zakonske podlage. Ministri niso upravičeni do izplačil denarnih nadomestil za neizrabljen dopust, kar pomeni, da so odločbe nične. Nične odločbe pa nimajo pravnega učinka. Ministri so tako prejeli plačilo, ki jim ne pripada." Država, ki je izpolnila nekaj, česar ni bila dolžna, pa ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj.

Za druge funkcionarje, ki so prejeli izplačila, je potrebna dodatna analiza, saj njihov pravni položaj ni popolnoma enak položaju ministrov, so še zapisali pri pravni mreži.

STA je na Urad vlade za komuniciranje (Ukom) in Računsko sodišče naslovila vprašanja, če bosta pozivu pravne mreže sledila. "Določeni razmisleki glede odločitev prejšnje vlade za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust so bili pred časom že opravljeni, bo pa vlada pobudo Pravne mreže za varstvo demokracijo podrobneje proučila in se do nje v nadaljevanju opredelila," so sporočili z Ukoma.

Nadomestila je prejelo več kot 50 nekdanjih ministrov, sekretarjev in funkcionarjev. Med njimi so največ prejeli nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek za 55 dni neizkoriščenega dopusta (14.784 evrov), nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec za 54 dni (13.437 evrov) in nekdanji finančni minister Andrej Šircelj za 30 dni (12.629 evrov). Na seznamu so med drugim tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, nekdanji okoljski minister Andrej Vizjak, pa tudi nekateri nekdanji državni sekretarji, kot so Jelko Kacin, Damir Orehovec, Mitja Slavinec in Franc Kangler, je poročala Mladina.