Po poročanju Mladine je vlada Janeza Janše po aprilskih volitvah 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem, kot so državni sekretarji, vodje kabinetov in svetovalci, izplačala odškodnine za neporabljen dopust. Za nadomestila so namenili okoli 230.000 evrov.

Zneski izplačil naj bi pri nekaterih ministrih znašali od 10.000 do 14.000 evrov. Kot navajajo v Mladini, naj bi vladna ekipa za odškodnine za neprijavljen dopust sistematično zbirala prijave. Odločbe o odškodnini je funkcionarjem izdajala vladna komisija za administrativne zadeve, ki jo je vodil Zvonko Černač.

Najvišje nadomestilo za neporabljen dopust je po poročanju Mladine na svoj račun dobil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, in sicer je za 55 dni neizkoriščenega dopusta v letih 2021 in 2022 prejel 14.784 evrov. Drugo najvišjo odškodnino je prejela šolska ministrica Simona Kustec, ki naj bi za 54 dni neizrabljenega dopusta prejela 13.437 evrov bruto. Finančni minister Andrej Šircelj je prejel 12.629 evrov za 30 dni neporabljenega dopusta. Okoljski minister Andrej Vizjak je prejel 12.311 evrov za 46 dni neizkoriščenega dopusta.

Notranji minister Aleš Hojs je prejel 10.100 evrov za 38 dni neizkoriščenega dopusta. Jože Podgoršek 8.963 evrov za 36 dni neporabljenega dopusta, Boštjan Koritnik 4.971 evrov za 20 dni neporabljenega dopusta, Marjan Dikaučič 3.705 evrov za 15 dni neporabljenega dopusta in Mark Boris Andrijanič 1.652 evrov za 13 dni neporabljenega dopusta.

Med tistimi, ki odškodnine niso izkoristili, pa je bil zdravstveni minister Janez Poklukar, ki je v času Janševe vlade, ki je sovpadala s pojavom epidemije covida-19, verjetno opravljal eno najzahtevnejših funkcij v državi.

Ministri, državni sekretarji in generalni sekretarji v vladi so sicer do enega leta po prenehanju funkcije upravičeni do povračila 80 odstotkov svoje plače, če v tem času ne morejo opravljati drugega dela. Zakonodaja v izjemnih primerih sicer dopušča izplačilo odškodnine za nekoriščenje dopusta, a zgolj ko zaposleni iz objektivnih razlogov dopusta niso mogli koristiti. Izplačila nadomestil namreč niso stalna praksa. Ob preteklih odstopih predsednikov vlad oziroma predčasnem končanju mandata si zaposleni v vladi nadomestil niso izplačevali.

Domnevno sporne odločbe so v Mladini sicer poslali tudi na računsko sodišče, s katerega pa so odgovorili, da je treba vsak primer "neizrabe letnega dopusta presojati posebej", zato morajo na primeru ugotoviti, "ali so bili izpolnjeni relevantni pogoji, zaradi katerih delavec objektivno ni mogel koristiti letnega dopusta".