Kocijančičeva je priznala, da bo glede absolventskih stažev težko prišlo do sprememb, saj pomeni absolventski staž pri nas neko obliko socialnega korektiva. Foto: MMC RTV SLO
Kocijančičeva je priznala, da bo glede absolventskih stažev težko prišlo do sprememb, saj pomeni absolventski staž pri nas neko obliko socialnega korektiva. Foto: MMC RTV SLO
Študenti
Mramor in Kocjančičeva menita, da bi morali spremeniti zakon o visokem šolstvu. Foto: MMC RTV SLO

Svet za študentska vprašanja se je za priporočilo univerzam, naj uvedejo 12-mesečni absolventski staž, odločil, ker so študenti poročali o preobremenjenosti.

Zato je visokošolskim ustanovam in fakultetam priporočil, da status študenta v svojih statutih opredelijo na predlagan način, je dejala direktorica direktorata za visoko šolstvo Majda Širok.

To je že storila Univerza v Ljubljani, ki je v svojem statutu določila, da lahko študenti izkoristijo 12-mesečni absolventski staž po vsaki stopnji bolonjskega študija.

Rektorica univerze Andreja Kocijančič je pojasnila, da so statut spremenili zaradi opozoril z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ministrstvo namreč meni, da je bila prejšnja ureditev, po kateri bi lahko študent koristil absolventski staž po prvi ali po drugi bolonjski stopnji, v neskladju z zakonodajo.

Kocijančičeva je ob tem poudarila, da na ta način zavirajo samo bolonjsko prenovo. Po njenih besedah so se sprejemali novi študijski programi, ki jih študenti niso mogli "absorbirati", zato so študenti sprejeli stališče, da je treba ohranjati absolventski staž na vseh stopnjah, namesto da bi se borili za to, "da se programi napišejo tako, da je moč absolvirati vso zadevo v času, ki je na voljo".

Rektorica še meni, da je taka rešitev, ki podaljšuje študij, neracionalna in draga. Dodaja, da bo treba spremeniti zakon o visokem šolstvu, "ker če pripelješ zadevo do absurda, potem je najbrž bolj jasno, da je treba zelo hitro spremeniti zakon".

Mramor kot bistveno težavo vidi študentsko delo
Predsednik upravnega odbora univerze Dušan Mramor, sicer dekan Ekonomske fakultete UL-ja, je ob tem opozoril, da so se na EF-ju zato že lotili prenove obstoječih bolonjskih programov in omogočili, da študent z nabiranjem kreditnih točk lahko opravi prvo bolonjsko stopnjo, ne da bi napisal diplomo. S tem so po njegovem mnenju olajšali prehod na drugo stopnjo.

Mramor ob tem kot največjo težavo vidi študentsko delo. Po njegovem mnenju tu obstaja začaran krog, ki podaljšuje študij. Študenti pa ne le, da s tem postanejo manj zanimivi za podjetja, pač pa se ta, ko ti diplomirajo, zaradi obdavčitve redne zaposlitve raje odločajo za druge študente.

Pri nas študij traja celo osem let, drugje štiri
Po Mramorjevem mnenju, če seštejemo dve leti absolventskega staža po vsaki stopnji in možnost enkratnega ponavljanja letnika, "lahko bolonjski študij pri nas, do iste stopnje izobrazbe, traja osem let", medtem ko drugje traja študij iste stopnje od tri do štiri leta.

Bolonjska reforma študija, kot je znano, omogoča oblikovanje bolonjskih programov tako v kombinaciji 3+2 (triletni prvostopenjski in dveletni drugostopenjski študij) kot 4+1 (štiriletni prvostopenjski in enoletni drugostopenjski študij).