Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec Branko Grims, je bila Slovenija po osamosvojitveni vojni res varna država, a je to zdaj vsak dan manj zaradi ravnanja vlade in tudi nekaterih nevladnih organizacij. Delu nevladnikov je namreč Grims znova očital, da tujce, ki mejo prestopajo nezakonito, spodbujajo k vstopu v Slovenijo in jim dajejo navodila, kako ravnati na njenem ozemlju. Nevladne organizacije so očitke sicer že večkrat zavrnile.

Grims je posvaril tudi, da bo Slovenija v zelo velikih težavah, če bodo sosednje države zaprle mejo. Prepričan je, da težav, s katerimi se spoprijemamo, in z njimi povezanih stroškov ne bi bilo, če bi se dosledno in za vse enako izvajala zakonodaja in bi se meja ustrezno zaščitila. Največje breme pa, kot je dejal, nosijo prebivalci ob meji.

S kakšnimi težavami se spoprijemajo, so članom odbora predstavili župan Ilirske Bistrice Emil Rojc ter predstavnika civilnih iniciativ Jelšane in Bela krajina Borut Rojc in Maja Kocjan. Po besedah ilirskobistriškega župana Slovenija v obmejnem pasu ni varna država; prihaja do vlomov v počitniške hišice, lovske koče, lope in tudi do škode v kmetijstvu, ko prebežniki prečkajo pašnike, njive, ograde za živino. Država mora državljane in njihovo lastnino zaščititi, je poudaril Emil Rojc, ki je kot dodatno težavo navedel tudi odvržene stvari, ki jih prebežniki puščajo za sabo.

Da se prebivalci ob meji ne počutijo varne, je opozorila tudi Kocjanova in spomnila na nedavni primer ugrabitve starejšega Belokranjca, katere so osumljeni štirje tujci, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Zase zahtevajo enako varnost, kot jo imajo tisti v Ljubljani, je dejala. Tako Rojc kot Kocjanova pa sta menila, da je policistov na meji premalo, vojaki, ki jim pomagajo, pa nimajo nikakršnih pooblastil, kar bi po Rojčevih besedah morali spremeniti.

Poklukar: Sistem nacionalne varnosti deluje

Notranji minister Boštjan Poklukar je znova zagotovil, da sistem nacionalne varnosti deluje, policija na meji s Hrvaško pa obvladuje razmere, čeprav se migracije povečujejo. Do 12. maja letos je po njegovih navedbah v Slovenijo nezakonito vstopilo 3.364 tujcev, med njimi največ državljanov Alžirije, Maroka, Afganistana in Pakistana. Prijeli so tudi 97 tihotapcev ljudi, kar kaže, da so migracije tudi dober posel za organizirane kriminalne združbe.

Po ministrovih navedbah razmeram prilagajajo tudi ukrepe, pri čemer je med drugim omenil namestitev dodatne ograje v delu Bele krajine, sodelovanje s Slovensko vojsko (SV), pa tudi dodatna sredstva v letošnjem proračunu notranjega ministrstva za videonadzor. Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pa je povedala, da policija prerazporeja kadre na meji. Med drugim so vpoklicali rezervne policiste, na meji delujejo pripadniki posebne policijske enote, na območju koprske in ljubljanske policijske uprave tudi mobilni policijski postaji. Prav tako so kot pomoč na mejo dodelili vodnike službenih psov in policiste konjenike. Tam so tudi pripadniki specialne enote, ki se ukvarjajo z iskanjem taborov in poti gibanja tujcev, ki nezakonito prestopajo mejo.

Bobnarjeva priznava, da je policija kadrovsko podhranjena; aktiven imajo razpis za zaposlitev novih nadzornikov državne meje, letos načrtujejo 40 zaposlitev. V veliko pomoč jim je po njenih besedah sodelovanje s SV, od sobote jim pomaga dodatnih 35 vojakov na dan. Zaprosili pa so še za dodatnih 105 vojakov, je povedala in še dodala, da so jim v pomoč videonadzorni sistem, začasne tehnične ovire, tudi policijski helikopterji in brezpilotni letalniki.

Večina članov ni podprla predlogov SDS-a

Večina članov odbora na koncu ni podprla predlaganih sklepov SDS-a, s katerimi bi ministrstvo za notranje zadeve in vlado pozvali, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev, ter ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje in preprečili nezakonite prehode. Zanje je glasovalo pet, proti pa je bilo sedem poslancev.

"Pet ur in 22 minut smo porabili za to, da smo ugotovili, da sistem deluje, sistem reagira in da sistem upravlja vprašanje migracij," je po opravljeni razpravi pred glasovanjem ugotavljal Robert Pavšič (LMŠ), ki meni, da se strah ljudi izkorišča za politične namene. Da se policija odziva in je napovedala ustrezne dejavnosti, je predtem menil tudi Soniboj Knežak (SD). Medtem ko je Robert Polnar (DeSUS) nasprotno ocenil, da gre za neke vrste "marginalne inovacije", ki nikakor ne bodo dovolj. Če bomo želeli doseči učinke, bo treba po njegovih besedah bistveno povečati tudi finančne vložke.

Jani Möderndorfer (SMC) je menil, da je bila seja politično zlorabljena. "Mi se orbanizacije v slovenskem prostoru res ne bomo šli, še posebej, ko se stvari dogajajo vedno pred volitvami," je med drugim dejal. Boštjan Koražija (Levica) pa je dejal, da v Levici ne nasprotujejo razpravam o migracijah, nasprotujejo pa razpravam, ki imajo le en cilj – krivdo za vse težave v državi pripisati manjšini. Opozoril je tudi, da je med storilci kaznivih dejanj tujcev zelo malo. Zahteva SDS-a je namreč prišla po ugrabitvi Belokranjca. So pa v SDS-u zatrdili, da ta primer ni bil razlog za sejo.