Minister predvideva, da bodo prvi vlaki na električno vleko lahko vozili že enkrat novembra ali decembra. Če se bodo katera od gradbenih del še nadaljevala v 2016, pa bo Slovenija to plačala iz proračuna. Okoli polovico namreč financira evropski proračun, zgrajene pa bodo tudi protihrupne ograje.

V dela je vključena posodobitev tirov, elektrifikacija, nadgradnja signalno-varnostne opreme, ukinjanje nivojskih prehodov in gradnjo zunajnivojskih ter navezovalnih cest. Po ministrovih besedah bo vozni čas vlakov med Pragerskim in Hodošem skrajšan za približno 40 minut.

Iščejo dogovore s civilnimi iniciativami
Na vprašanje o nekaterih očitkih, da naj bi bil tudi ta projekt preplačan, je Gašperšič odvrnil, da o tem težko sodi, predvideva pa, da je cena taka, kot je bila dosežena na pogajanjih z javnimi naročili.

Glede protestov prebivalcev ob progi, med drugim zahtevajo, da bi del električnega daljnovoda vkopali, je Gašperšič dejal, da so se ponekod že dogovorili oziroma si prizadevajo, da bi zaplete rešili tako, da naj ne bi imeli posledic za projekt.

V novem večletnem proračunskem obdobju EU 2014-2020 se za železniško infrastrukturo predvideva za dobri dve milijardi novih naložb. Ključna, ki zavzema največji delež, približno 1,3 milijarde evrov po trenutno oceni, je drugi tir Koper-Divača, preostale pa so tudi nadaljevanje projektov na tem odseku, torej od Zidanega Mosta do Pragerskega, kjer se bo proga nadgrajevala v skladu s standardi evropskih prometnih koridorjev.