Država bo imela prihodnje leto zaradi krize za več kot 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Foto: MMC RTV SLO
Država bo imela prihodnje leto zaradi krize za več kot 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Foto: MMC RTV SLO
Za državo bo najdražji izdatek subvencioniranje polnega delovnega časa. Foto: MMC RTV SLO

Na strani prihodkov bo sprememb malo, navzdol bodo popravili le prihodke iz dohodnine, navzgor pa prihodke iz trošarin. Več sprememb bo pri odhodkih, kjer so te potrebne tako zaradi slabših gospodarskih napovedi kot zaradi izvajanja na novo sprejetih zakonov, med katerimi je tudi zakon o dijaški prehrani, in protikriznih ukrepov.

9 milijard evrov proti 10 milijardam evrov
Cena popravkov bo višji primanjkljaj. Prihodki bodo tako ostali na ravni 9 milijard evrov, izdatkov pa bo za skoraj 10 milijard evrov.

Manj dohodnine, več trošarin
Prvotno je bilo tako načrtovano za 0,33 odstotka bruto domačega proizvoda primanjkljaja, zdaj pa bo znašal okoli dva in pol odstotka, je za Radio Slovenija povedala generalna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Pri proračunskih dohodkih bo za 130 milijonov evrov manj sredstev iz dohodnine, zato pa se bo vanj steklo 300 milijonov več zaradi drugačnega usklajevanja trošarin.

Zaradi odprave davka na plače in nižjega davka na dobiček pa bo razbremenitev gospodarstva izdatna, saj bo znašala prek 300 milijonov evrov, je še dejala Kamnarjeva.

Proračunske odhodke bo treba popraviti predvsem zaradi protikriznih ukrepov, med katerimi je najdražji ukrep subvencioniranje polnega delovnega časa. Ministrstvo je za to področje načrtovalo 230 milijonov sredstev v ta namen, ki jih je treba med odhodke proračuna še vključiti.

Druga neznanka so plače v javnem sektorju. V primeru, da bi se premierju Pahorju uspelo dogovoriti za odlog uskladitve za leto dni, bi v proračunski blagajni prihranili 150 milijonov evrov, je dejala Helena Kamnar, ki je dodala, da bi dogovor pomenil manjši proračunski primanjkljaj in zadolževanje ter odprl možnost za morebitne dodatne ukrepe, s katerimi bi blažili gospodarsko krizo.

Po praznikih pogovori o prestrukturiranju
Pogovori o prestrukturiranju in prerazdeljevanju sredstev se bodo začeli po praznikih, vlada pa bo največ poudarka dala področjem, kjer se pričakuje najugodnejši vpliv na gospodarstvo. V zvezi z materialnimi stroški sprememb ne bo, saj je proračun na tem področju že varčevalno naravnan. Ti stroški so tako nominalno na enaki ravni kot letos.

A. K. K.