Duhovniki, redovnice in laični misijonarji so združeni v Misijonskem središču Slovenije, ki vsako jesen organizira misijonsko nedeljo, kjer predstavijo delo misijonarjev in se jih spomnijo s sveto mašo, srečajo pa se tudi s tistimi misijonarji, ki za to priložnost pridejo v domovino.

Delo misijonarjev že dolgo ni samo širjenje vere, saj predvsem tisti, ki delujejo v revnih državah tretjega sveta, pomagajo pri zdravstveni oskrbi prebivalstva, vodijo zavetišča za brezdomce, ter poučujejo otroke v šolah in kasneje za poklic, tako da so že postali pomemben del vaških skupnosti.

Misijonarji pomagajo tudi pri gradnji šol, bolnišnic in cest, z denarnimi in materialnimi sredstvi pa jim velikokrat priskočijo na pomoč tudi podjetja in posamezniki iz Slovenije, kjer v ta namen organizirajo tudi različne dobrodelne akcije.

Preganjanje misijonarjev
V državah, kjer so katoličani manjšina, kot je to na primer v islamskem svetu, ali v komunističnih državah kot sta Kitajska in Kuba so misijonarji izpostavljeni preganjanju ali pa morajo delovati tajno. Velikokrat se znajdejo tudi na nevarnih območjih, kjer divjajo vojne, kot je to v mnogih afriških državah.

Tudi kritike misijonarjev
Kot že v preteklosti, ko so misijonarje kritizirali, ker so spreobračali domačine, so tudi zdaj pogosto tarča kritik predvsem tam, kjer je veliko obolelih za aidsom, kot je to v Afriki. Misijonarji namreč pričajo spolno vzdržnost in nasprotujejo uporabi kondomov, ki preprečujejo možnost okužbe s HIV-om, saj je to v nasprotju s cerkvenim naukom.

Svete maše so v misijonih velikokrat prilagojene lokalni kulturi in se razlikujejo od bogoslužja pri nas. Tako v Afriki, kjer je veliko naših misijonarjev, maše trajajo tudi več kot tri ure, afriški verniki pa jih spremljajo z veliko petja in plesa.