Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, delovni predsednik zbora. Ob tej priložnosti je dejal: "Pred nami je bila ta misel, da ustvarjamo državo, da bomo Slovenci iz ene banovine, ki s eniti ni smela imenovati Slovenija, naredili svojo državo, da bomo na svojih tleh svoji gospodarji."

Drugi udeleženec zbora, ki je bil med zbranimi v Kočevju, Karel Mikulič, pa je za TV Slovenija zatrdil, da takšnega navdušenja in takšnega zborovanja "slovenski narod ne bo nikdar več imel".

Zbor odposlancev kot prvi izvoljeni parlament v Sloveniji
Zbor odposlancev slovenskega naroda predstavlja prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda med drugo svetovno vojno v Evropi, po mnenju nekaterih zgodovinarjev pa tudi prvi izvoljeni parlament v slovenski zgodovini.

Kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem domu od 1. do 3. oktobra 1943, kmalu po septembrski kapitulaciji fašistične Italije. Pod geslom Narod si bo pisal sodbo sam iz dela Hlapci Ivana Cankarja se je zbralo 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov Osvobodilne fronte.

Zbor je sprejel priključitev Primorske Sloveniji
Kočevski zbor je izvolil 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNNO) za najvišji organ v Sloveniji, ki je postal vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega naroda v osvobodilnem boju. Izvolili so tudi desetčlansko predsedstvo SNOO in 42-člansko delegacijo za novembrsko II. zasedanje Avnoja v bosanskem Jajcu.

Zbor je sprejel priključitev slovenske Primorske Sloveniji in se zavzel za nadaljevanje boja proti okupatorju in domačim izdajalcem tudi po kapitulaciji Italije.