Slovenija v nasprotju s sosednjo Italijo trenutno nima težav zaradi nezakonitih prihodov prebežnikov. Število beguncev v Sloveniji se povečuje zgolj zaradi zaveze v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU-ju. Tako je konec julija v Slovenijo prispelo iz Italije deset državljanov Eritreje. Slovenija pa je do zdaj izpolnila 38,3 odstotka svojih zavez. V Slovenijo je bilo tako že premeščenih 217 ljudi iz Italije in Grčije, od tega 149 državljanov Sirije, 45 državljanov Eritreje, 17 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva.

Čeprav kakšnih novih večjih množičnih prihodov prebežnikov v Slovenijo že nekaj časa ni bilo in je vlada sredi julija pojasnila, "da se glede na napovedi Avstrije v Sloveniji trenutno ne pričakujejo zaostrene razmere v povezavi z nedovoljenimi migracijami na meji z Italijo," je del slovenske meje še naprej obdan z žičnato ograjo. Kolateralno škodo pa občutijo tudi nekateri zaposleni na policiji in na notranjem ministrstvu.

Med nastanitvenimi zmogljivostmi MNZ-ja za oddih in rekreacijo, ki so namenjeni "vzdrževanju psihofizičnih sposobnosti delavcev," so ob Jadranskem morju počitniški objekti v Barbarigi pri Pulju in na Debelem rtiču. Vendar letovišče na Debelem rtiču že drugo leto sameva, saj ga je vlada vključila v t. i. kontingentni načrt, "namenjen nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer v primeru povečanega števila prosilcev in ob predhodno zapolnjenih drugih zmogljivosti."

Na Debelem rtiču za zdaj prosilci za azil niso bili nastanjeni. Letovišče pa je kljub temu še vedno zaprto oz. v stanju pripravljenosti na "begunski val" tudi v poletnih mesecih. "V Počitniškem domu Debeli rtič za zdaj ni bilo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito. Vsekakor pa je nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito odvisna od dogajanj na področju migracij. Trenutno je položaj v Sloveniji miren, vendar ni mogoče z gotovostjo napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih," pojasnjujejo na MNZ-ju.

Zadnje leto, ko je bil počitniški dom na Debelem rtiču odprt, leta 2015, so podatkih MNZ-ja tam našteli 6880 prenočitev. "Zaposleni v MNZ-ju lahko uporabljajo druge počitniške enote MNZ-ja in tudi tiste, ki jih upravlja ministrstvo za javno upravo," še dodajajo na MNZ-ju.

SPS: MNZ bi moral biti dober gospodar
Z zaprtjem počitniškega doma na Debelem rtiču, kot tudi z njegovim upravljanjem so vse prej kot zadovoljni v obeh policijskih sindikatih. V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) pravijo, da je počitniški dom Debeli rtič v lasti MNZ-ja, ki pač kot lastnik upravlja svojo nepremičnino.

"Obžalujemo, da Počitniški dom na Debelem rtiču ne služi več svojemu osnovnemu namenu, predvsem zaradi zato, ker je bil zgrajen tudi s pomočjo samoprispevka policistov (takratnih miličnikov) in drugih zaposlenih. V SPS-u si želimo, da bi MNZ tako z navedenim objektom, kot z vsemi drugimi nepremičninami, ki jih ima v lasti ali upravljanju, ravnalo kot dober gospodar, predvsem pa, da bi se objekti uporabljali," pravijo v sindikatu policistov. "Žalosti nas predvsem stanje, v katerem je objekt na Debelem rtiču, saj bi lahko ob primernem vzdrževanju in upravljanju predstavljal počitniško destinacijo za marsikaterega policista in njihove družine," dodajajo.

V SPS-u pravijo, da sicer v svojih počitniških objektih zagotavljajo svojim članom možnost ugodnega letovanja, kot tudi tudi s sodelovanjem z različnimi poslovnimi partnerji, tako v slovenskih zdraviliščih kot tudi na slovenski obali ter v tujini: "Lastnih nepremičnin na obali sicer nimamo, letovanja v obmorskih krajih za naše člane pa zagotavljamo s partnerskim sodelovanjem z različnimi subjekti."

PSS: Neprimerno ravnanje MNZ-ja s premoženjem
Zelo podobno je mnenje drugega policijskega sindikata, Policijskega sindikata Slovenije (PSS). "Kot reprezentativni sindikat v Policiji se ne strinjamo s poslovanjem MNZ-ja s počitniškimi kapacitetami na Debelem rtiču, saj so bila v letih pred osamosvojitvijo vložena tudi osebna sredstva zaposlenih, tudi regresov, v te namene. Počitniška dejavnost na Debelem rtiču je bila vedno namenjena tako oddihu zaposlenih v policiji in MNZ-ju in drugim državljanom v še tako majhnem prostoru slovenskega morja in tako bi moralo biti še naprej. Mnenja smo, da ravnanje MNZ-ja s tem premoženjem v zadnjih letih absolutno ni primerno in bi morali vanj vlagati ter s tem zagotavljati rekreacijski oddih zaposlenih, ki si zelo težko privoščijo počitnice. Vendar kot sindikat žal na počitniške zmogljivosti MNZ-ja in odločitve glede njihovega delovanja nimamo vpliva," pravijo v policijskemu sindikatu.

PSS prav tako nima svojih počitniških zmogljivosti ob Jadranskem morju. "V ponudbi imamo nekaj objektov v slovenskih termah ter možnost uporabe avtodoma. Imajo pa določeni območni policijski sindikati v svoji ponudbi možnost uporabe počitniških zmogljivosti v obmorskih krajih v hrvaškem primorju," še pravijo v PSS-ju.