Počivalšek, ki je bil na čelu tega resorja že med vlado Mira Cerarja in prihaja iz ministrske kvote SMC, je na današnji seji člane odbora prepričal – njegovo predstavitev so podprli z 11 glasovi za in nobenim proti.

Počivalšek je v prvi vrsti izpostavil dosežke preteklega mandata. Med drugim je podčrtal dvig BDP-ja na prebivalca v zadnjem mandatu, padec brezposelnosti, rast minimalne plače in rast povprečne mesečne plače, "da pa ne bo vse tako dobro, je vendarle treba povedati, da smo šele leta 2017 dosegli raven izpred gospodarsko krize".

Ob analizi preteklega dela je izpostavil, da je bil ob prvem zaslišanju za ministra malo naiven. "V državni upravi stvari potekajo drugače kot v gospodarstvu. Vsaka stvar potrebuje svoj čas in proceduro. Veliko sem se naučil," je dejal. Obenem je dodal, da je izpolnil tudi sodelovanje s ključnimi deležniki v gospodarstvu, tudi z OZS-jem, ki mu je očital zanemarjanje potreb malega gospodarstva. "Moja vrata so bila vedno odprta. Celo preveč, tako da imam kdaj pa kdaj težave s KPK-jem."

"Kapital je pri nas najmanj obdavčen"
Dotaknil se je obdavčitve kapitala in dejal, da je treba primerjalno povedati, da je kapital pri nas najmanj obdavčen, delo pa najbolj. "Pri nižjih prihodkih smo še konkurenčni z okolico, pri višjih pa ne in se nam dogaja, da podjetja taka delovna mesta selijo na druga področja," je dejal Počivalšek in dodal, da lahko podjetja znižajo davek na dobiček z olajšavami za razvoj. A prepričan je, da bi dvig teh olajšav v davčno blagajno privedel le od 50 do 60 milijonov oziroma pol manj, saj bi se podjetja na to prilagodila.

Poudaril je, da ne nasprotuje dvigu minimalne plače glede na rast življenjskih potrebščin in dodal, da bodo "na dolgi rok preživela samo tista podjetja, ki delavce vidijo kot del družine. Tisti, ki jih vidijo samo kot sredstvo, verjamem, da nimajo prihodnosti". Temelj zdravega gospodarstva vidi v konkurenčnosti, zato tudi predlaga kadrovsko in finančno krepitev AVK-ja, ki mora po njegovem mnenju dobro delovati, medtem ko so iz poslanskih vrst prišli očitki, da si podreja organ, ki bi moral po zakonu delovati neodvisno.

Počivalšek je še spomnil, da je bil deležen očitkov, da domačih in tujih vlagateljev ne obravnava enako, prav zato, je dejal, so sprejeli zakonsko podlago, ki vlagatelje izenačuje. Na vprašanja o lakirnici Magne je odgovoril, da je bilo delovanje ministrstva vseskozi zakonito in bi ta postopek še enkrat enako koordiniral. "Ker bo to podjetje plačevalo davke v Sloveniji, sem se že takrat odločil podpisati to pogodbo, ki je zakonita, in bi se še danes pod enakimi pogoji odločil enako."

"Premišljena privatizacija turističnih kapacitet"
Po njegovem mnenju je turizem najbolj multiplikativna panoga v Sloveniji, zato je kot dosežek izpostavil samostojnost Slovenske turistične organizacije (STO), ki ima zdaj tudi urejeno financiranje. Velik napredek vidi tudi v poenostavitvi razpisov, "Lipici pa smo namenili sredstva za obnovo hotelske kapacitete".

Po njegovem mnenju je treba pri turizmu v prvi stopnji poenotiti upravljanje znotraj SDH-ja, v drugi stopnji konsolidirati njihovo poslovanje, saj Počivalšek meni, da mora "državno premoženje dati več kot daje sedaj". V zadnji stopnji pa je Počivalšek naklonjen "premišljeni privatizaciji" turističnih zmogljivosti.

Inženir agronomije, ki je bil prvi mož Term Olimia
Zdravko Počivalšek je univerzitetni diplomirani inženir agronomije. V letih 1985–1986 je bil član poslovne skupine, ki je sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah. Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, nato pa direktor Mlekarne Celeia. Leta 1999 je prevzel vodenje zdravilišča Atomske toplice, ki so se pod njegovim vodstvom preimenovale v Terme Olimia.

V politiko je konec leta 2014 vstopil z mesta direktorja družbe Terme Olimia. Položaj gospodarskega ministra je prevzel, potem ko je s položaja le po enem mesecu odstopil Jožef Petrovič.

V ospredju Počivalškovega prvega mandata sta bili področji turizma in tujih naložb. Uspešen je bil pri krepitvi sistemske ureditve turistične promocije države. Dosegel je vnovično vzpostavitev Slovenske turistične organizacije, proračunska sredstva za promocijo je država skoraj potrojila na 12 milijonov evrov in naj bi se še povečala.

Zahtevnejša je bila naloga lastniške konsolidacije in prestrukturiranja velikih turističnih podjetij. Na tem področju je, verjetno tudi pod njegovim vplivom, prišlo do lastniškega prenosa Save, katere ključno premoženje je turistična družba Sava Turizem, z DUTB-ja na SDH in Kad, Počivalškov cilj pa je doseči konsolidacijo državnega lastništva v turizmu pod posebno enoto SDH-ja. Na njej bi še vedno zadolžena podjetja prestrukturirali in potem po dobri ceni prodali strateškim lastnikom.

Branil je tudi načelo premišljene privatizacije in bil kritičen do nekaterih poceni in nestrateških nakupov podjetij v turističnem sektorju, lani je nasprotoval tudi zaključku prvega poskusa prodaje NLB-ja, aktiven je bil pri branjenju interesov Mercatorja ob finančnem zlomu Agrokorja. Zaradi te drže, v kateri bi lahko prepoznali načelo branjenja nacionalnega interesa, je bil deležen kritik iz ekonomsko bolj liberalnih krogov.

Na drugi strani je bil deležen kritik z levega dela političnega brega, saj je z neposrednim in včasih robatim načinom komuniciranja večkrat poudaril, da se v Sloveniji v zadnjih letih preveč posvečamo vprašanjem delitve javnofinančnih prihodkov in sadov pospešenega gospodarskega razvoja, premalo pa interesom gospodarstva in vprašanjem, kako delati bolje in ustvariti več.

Kritike na račun Magne
Počivalšku je uspel preboj na področju tujih neposrednih naložb, tudi s prihodom prvih večjih začetnih (greenfield) naložb od osamosvojitve države. Zaradi angažiranosti njega in njegove ekipe ter drugih najvišjih predstavnikov vlade je Slovenija privabila veliki japonski naložbi, Yaskawino v Kočevju in Sumitomovo v Logatcu, ter investicijo graške Magne Steyr v (za zdaj) lakirnico v Hočah. Vse so dobile tudi podporo države.

Zaradi Magnine naložbe je bil deležen tudi številnih kritik. Na tiste, da gre za žrtvovanje interesov okolja in kmetijstva zaradi kapitala, se je npr. odzval, da mu slabega odnosa do kmetijstva ne morejo očitati, saj ima doma kmetijo z nekaj teleti in sedmimi konji, kjer tudi aktivno dela. Proti koncu mandata je dosegel še sprejetje sistemskega zakona, ki ureja spodbujanje investicij za tuje in domače vlagatelje.