Vlada je s sindikati javnega sektorja v oktobru sklenila dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 ter anekse h kolektivnim pogodbam. Sprejela je tudi akte, potrebne za izvedbo nekaterih vsebin iz dogovora; med drugim je bila v zakonodajni postopek posredovana in pozneje v DZ tudi sprejeta novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, čeprav s sindikati ni bila v celoti usklajena, so spomnili v pismu, ki ga je podpisal vodja sindikalne skupine Jakob Počivavšek in je naslovljeno na ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik.

Skoraj dva meseca po podpisu dogovora pa sindikati ugotavljajo, da se ne uresničujejo pomembne vsebine dogovora, ki se nanašajo na dejavnosti, ki naj bi sledile koncu pogajanj.

Med drugim vlada še ni pripravila izhodišč za usklajevanje sistemskih sprememb plačnega sistema javnega sektorja, čeprav je bila na zahtevo vlade v dogovor vključena zaveza o začetku usklajevanj.

V sindikatih obžalujejo, da v nasprotju z dogovorom na pogajalski komisiji, sklenjenim pred poletjem, vlada s sindikati javnega sektorja v okviru delovne skupine ne vodi dialoga z njimi že v fazi priprave izhodišč za načrtovanje sprememb.

Pereča težava plačnih nesorazmerij

Obenem pa opozarjajo, da zamuda pri pripravi izhodišč za prenovo plačnega sistema vlade ne odvezuje od zaveze, da najpozneje v enem mesecu po podpisu dogovora začne pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah, ki so nastala v obdobju po sklenitvi dogovora decembra 2018, upoštevaje spodnjo tretjino plačne lestvice, kjer bo problematika uravnilovke s 1. januarjem 2023 postala še akutnejša.

Pogajanja o obeh vsebinah, torej tako o sistemskih spremembah plačnega sistema kot tudi o odpravi plačnih nesorazmerij, naj bi sicer potekala vzporedno in z istim rokom, do katerega naj bi se končala, to je do 30. junija 2023, so spomnili.

V sindikalni skupini "že vnaprej sporočamo, da ne bomo privolili v to, da se z odlaganjem začetka usklajevanja oziroma pogajanj ustvarja časovni pritisk in skrajšuje obdobje, ki naj bi bilo na razpolago za usklajevanja oziroma pogajanja o tako zahtevanih vsebinah, kot so naštete", so zapisali.

Obenem so opozorili še, da "vlada izjemno selektivno pristopa" k izvedbi nekaterih drugih zavez. "Opozarjamo tudi na to, da dogovor sam že predvideva tudi možne sankcije za primer kršitve dogovora, zato pričakujemo, da bo vlada svoje obveznosti tudi izpolnila," so še zapisali.

Odprte zadeve na več koncih

Vlada ima tako odprte zadeve s sindikati javnega sektorja na več koncih. Ta teden so sicer parafirali dogovor s sindikati zdravstva in socialnega varstva, medtem ko zdravniški sindikat Fides napoveduje stavko v januarju. Odprta so še pogajanja s šolniki, kot piše današnje Delo, pa je prekipelo tudi lektorjem na univerzah, saj jih po določbah zadnje novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na plačni lestvici lahko prehitijo osnovnošolski učitelji. Na ministrstvu za izobraževanje, ki sicer vodi dialog s šolskim in visokošolskim sindikatom, so za časopis odgovorili, da bodo lektorje celovito obravnavali, tako kot preostale plačne skupine, v okviru prenove plačnega sistema, ki bo predvidoma končana do konca junija.