Mednarodna organizacija dela (ILO) opozarja, da vse več ekstremnih vremenskih pojavov pomembno vpliva na delavce – podnebne spremembe povzročajo veliko zdravstvenih tveganj za 70 odstotkov delavcev na svetu, navaja organizacija.

Delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost, zaradi stresa več poškodb in bolezni

Smrti in bolezni zaradi vročine med delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je v svetu vse več, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost. Več pa je tudi poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO-ja o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila navaja, da "trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt", so povzeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

ILO po njihovem opozorilu ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu.

Zaradi vročine na delu na svetu umre 19.000 ljudi

Zaradi ekstremne vročine in ultravijoličnih žarkov, ki lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter kožni rak, so po navedbah ILO-ja, ki jih povzema nemška tiskovna organizacija DPA, še posebej prizadeti delavci v kmetijstvu in drugih sektorjih, ki vključujejo delo na prostem.

Čezmerni vročini bo po oceni organizacije med svojim poklicnim življenjem izpostavljenih 2,4 od skupno 3,4 milijarde delavcev. Delavci na prostem so prav tako izpostavljeni onesnaženemu zraku in pesticidom. Zaradi onesnaženosti zraka na leto umre 860.000 ljudi, pesticidi pa so razlog za 300.000 smrti na delovnem mestu na leto.

V Sloveniji lani 19 smrtnih nezgod pri delu

Sorodna novica Zgodbe delavcev, ki jim je nesreča na delu zaznamovala življenje

V Sloveniji je bilo lani 19 smrtnih nezgod pri delu ter 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod. Hkrati je bilo ugotovljenih 81 azbestnih poklicnih bolezni, dve neazbestni poklicni bolezni in sedem sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju 20-krat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, v ZSSS-ju ocenjujejo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni lani pri nas umrlo 380 oseb.

ZSSS zato znova poziva ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavke in delavce pri delu na prostem. Hkrati je treba po njihovem prepričanju konkretneje določiti tehnične ukrepe za toplotno udobje delavk in delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.

Ena najpogostejših poklicnih bolezni je okvara sluha. Šele lani priznana kot poklicna.

Najpogostejša poklicna bolezen je okvara sluha, ki je bila šele lani priznana kot poklicna. "Moram reči, da v enem letu nimamo niti ene. Kar pomeni, da delavci niso ozaveščeni ali pa se bojijo delodajalcev," je za Radio Slovenija dejala direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.

V Sloveniji živi približno 200 tisoč ljudi z različno stopnjo izgube sluha. Kljub visokim številkam je to področje pomanjkljivo urejeno, korenitih sistemskih sprememb pa ni, je za Radio Slovenija poročala Eva Lipovšek.

Okvara sluha najpogosteje doleti starejše, po podatkih prizadene več kot četrtino starejših od 60 let. Težava sodobnega časa je sicer tudi simptom tinitus. Gre za šumenje, piskanje ali ropotanje v ušesih. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih so zaradi razširjenosti problematike zagnali projekt Skrb zase ob tinitusu.

"Sistemsko žal neka dotična terapija, ki bi skrbela za tinitus, ne obstaja. Oseba bi lahko zaprosila psihologa, ki opravlja vedenjsko kognitivno terapijo, a žal so čakalne dobe za takšne psihologe tudi do dve leti," pravi Teja Pahor Moder iz Zveze društev gluhih in naglušnih. Zveza je sicer podala pobudo, da bi bilo ocene tveganja na delovnem mestu nujno digitalno urediti, saj bi bila tako pot dokazljivosti poklicne bolezni lažja.