Ob 100. obletnici rojstva partizana, vojaškega stratega in narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta bo Slovenija izdala spominski kovanec nominalne vrednosti dveh evrov z njegovo podobo. Skovanih je milijon kovancev, ki bodo v obtoku od ponedeljka.

Ker je kovanec spominski, ne zbirateljski, je zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji in Evropski uniji (medtem ko so zbirateljski kovanci zakonito plačilno sredstvo le v državi, ki jih je izdala), kar pomeni, da bo slovenska partizanska ikonografija postala del Evrope.

Zakaj komandant Stane?
Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski borci, velja za enega najsvetlejših likov iz časov NOB-ja. Bil je izraz idej in upanja slovenskega naroda med narodnoosvobodilnim bojem, je zapisano v obrazložitvi odločitve, ki so jo MMC-ju posredovali z ministrstva za finance.

Stanovnik: Iz gverile ustvaril armado
“Komandant Stane je bil tvorec slovenske vojske," je o Francu Rozmanu - Stanetu za MMC dejal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Janez Stanovnik. Vojsko je ustvarjal v skladu z zadnjo od temeljnih točk, ki jih je leta 1941 sprejela Osvobodilna fronta. Ta pravi, da naj se iz partizanskih enot postopoma ustvari slovenska vojska, je pojasnil Stanovnik. "Stane je imel izkušnje iz državljanske vojne v Španiji in je tako od 1941. leta naprej ustvarjal slovensko vojsko. Najprej na Štajerskem, kjer je vodil skupino odredov, pozneje pa na Dolenjskem in tako vse do 1943. leta, ko je postal komandant slovenske vojske in ko so bile ustanovljene brigade, torej mobilni del slovenske vojske," je dodal Stanovnik.

"Njemu gre edinstvena zasluga, upam si reči, da v celi Evropi ni takšnega primera, da je iz gverilsko-diverzantskih enot ustvaril regularno armado, ki je bila hrbtenica slovenske države, kakršna je nastajala v narodnoosvobodilnem boju," je prepričan predsednik zveze borcev.

Preizkus novega orožja: nerazumno, a ne nenavadno
Franc Rozman - Stane je umrl leta 1944 v nesreči med preizkušanjem minometa. Stanovnik je ugibanja, da bi bil lahko nanj izveden tudi atentat, zavrnil z besedami: "To je absolutno nemogoče, ker je toliko prič nesreče, in to ne samo slovenskih, ampak tudi tujih." Dodal je, da je odločitev, da kot komandant sam preizkuša novo orožje, po njegovem mnenju nerazumna, a to v času vojne ni bilo nič nenavadnega. O tem naj bi pričale tudi fotografije, ki kažejo "da so v slovenskem glavnem štabu kar pogosto vrhovni komandanti sami preizkušali orožje, kar je za mene nerazumno, a tako je pač bilo", je povedal.

Banka Slovenije je povabilo k dajanju predlogov za zaznamovanje pomembnih dogodkov v letu 2011 izdala oktobra 2008 ter ga poslala na 33 naslovov državnih in drugih institucij, od koder je prispelo 31 predlogov. Komisija za izdajo priložnostnih kovancev je na podlagi razvrščanja z ocenami na prvo mesto postavila zaznamovanje 100-letnice rojstva Franca Rozmana - Staneta, na drugo in tretje mesto pa 20. obletnico samostojnosti in svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu. Za zaznamovanje zadnjih dveh dogodkov bo Slovenija izdala zbirateljska kovanca nominalne vrednosti treh evrov ter srebrnik (30 evrov) in zlatnik (100 evrov). Predloge je z uredbo potrdila marca lani tudi vlada, so sporočili z ministrstva za finance.

Vsaka država lahko na leto izda en spominski kovanec
Vsaka država članica evroobmočja lahko enkrat na leto izda priložnostni spominski kovanec za dva evra, ki ima enake fizične lastnosti kot običajni kovanci za dva evra. Kovanci se razlikujejo samo po podobi na "nacionalni strani" kovanca, medtem ko je "evropska stran" pri vseh kovancih enaka. Vsi spominski kovanci so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah evroobmočja, kar pomeni, da se lahko uporabljajo in da morajo biti sprejeti enako kot vsi drugi kovanci, piše na spletni strani Evropske centralne banke. Oblikovanje in izdaja spominskih kovancev sta v pristojnosti posameznih držav, ECB pa odobri največje število kovancev, ki jih država lahko nakuje.

Prvi spominski evro je leta 2004 izdala Grčija in z njim zaznamovala olimpijske igre v Atenah. Slovenija je do zdaj izdala dva kovanca - lani, ob 200. obletnici Botaničnega vrta v Ljubljani, in leta 2008, ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja.