Miha Pogačnik, ki je bil nasprotnik arbitraže, kakršna je bila, skromno pravi, da si hrvaški mediji obetajo preveč, saj to ni v opisu njegovih nalog, ne izključuje pa možnosti, da bi vladi pozneje pomagal tudi na tem področju. Vendar ne znotraj službe, ki jo je prevzel.
Njegova naloga je nadzor nad kriznimi zakoni. "Moja naloga je, da odslej ta služba deluje tako kot prej, odslej pa še bleščeče," je dejal.

Za štiri vlade, tudi za prvo vlado Janeza Janše, je Pogačnik delal kot mednarodni pravnik, sodeloval je pri parafiranju sporazuma Drnovšek-Račan, sovodil hrvaško-slovensko komisijo za mejo in odšel v času Pahorjeve vlade. Po medijskih zapisih, ker naj bi bil užaljen, ker so mu očitali previsoke honorarje. A to ne drži, "temveč zaradi nestrinjanja s tedanjo politiko vlade".

"Gremo v arbitražo, nekako na hitro. Sledilo pa je tudi neko zelo zanimivo povezovanje bilateralnih vprašanj z vstopom sosednje države v Evropsko unijo," je o tem, kaj ga je zmotilo, pojasnil Pogačnik, ki ni nasprotnik arbitraže, celo zagovarjal jo je.

"Dokler nisem prebral vsebine arbitražnega sporazuma, ki je bila pa takšna, da je že vnaprej napovedovala, da Slovenija ne bo dosegla tistega, kar je bilo njeno izhodišče. To je potrdil tudi rezultat, to se pravi arbitražna razsodba," pravi.

Ko je Hrvaška ob prisluškovalni aferi skušala izstopiti iz arbitraže, ji je pritrdil, kar so številni videli, kot da je prestopil na drugo stran, saj se je vmes tudi preselil v Opatijo. "Daleč od tega, želel sem doseči to, da bi Slovenija imela še eno priložnost, ki ne bi vodila v tako katastrofalno arbitražno razsodbo. Mi smo izgubili izhod na odprto morje, zaselke ..."

Podpira usmeritev vlade, da skozi dialog in tiho diplomacijo skuša rešiti mejno vprašanje. To, da Hrvaška kot izhodišče za pogovore zdaj sama ponuja arbitražno odločbo, pa vidi na naslednji način: "Ni presenetljivo, da se je pripravljena pogovarjati na podlagi arbitražne odločbe, saj je arbitražna odločba zanjo ugodna. Razen seveda, če smo zadovoljni s takšnim vsebinskim izidom."

Njegov prihod ne pomeni spremembe politike do Hrvaške, nihče ga ni v povezavi s tem vprašal še nič, pravi. "Če bi že komu zaupal svoje stališče, bi bila to vlada oziroma predsednik vlade, še dodaja." Sogovornika, torej Hrvaško, dobro pozna. Seveda pa bi bilo svetovanje, kot v preteklosti, ločeno od funkcije, ki jo opravlja.