"Naslednji korak je, da na vladi oblikujemo osnutek sporazuma med socialnimi partnerji. Tako delodajalci kot sindikati ga bodo potem preverjali in potrjevali vsak na svojih organih in naslednji ponedeljek se znova snidemo in pričakujemo, da bomo takrat ta dogovor tudi podpisali," je po peturnih pogajanjih dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, Igor Feketija. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Sara Dvorjak, so bili sicer tako predstavniki vlade kot delodajalcev in sindikatov po peturnem zasedanju Pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za pokojninske spremembe redkobesedni. Nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse, se še vedno glasi njihov dogovor.

Za najtrši oreh se je sicer med pogajanji izkazalo vprašanje prispevnih stopenj, to je delež, ki ga zaposleni od plače vplačujejo za pokojnine. Sindikati so namreč nezadovoljni, ker delodajalci plačujejo 8,85 odstotka, delavci pa 15,5 odstotka, in želijo, da bi se ti stopnji izenačili. Na drugi strani so delodajalci te zahteve vseskozi zavračali z argumenti, da je gospodarstvo že tako preobremenjeno. Kot je poročala Sara Dvorjak, je vlada po neuradnih informacijah prisluhnila delodajalcem in sprememb prispevnih stopenj ne bo.

Delodajalska stran je tudi sicer vseskozi poudarjala, da ne bo privolila v nobene dodatne obremenitve. A kot poroča STA, naj bi se na tokratnih pogajanjih po neuradnih informacijah dogovorili, da bo uvedena božičnica.

Ko bo dogovor podpisan, sledi javna obravnava

Sicer pa so neuradne, že dogovorjene spremembe naslednje: upokojitvena starost bi se v sklopu reforme do leta 2028 postopoma podaljšala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

Spremenil naj bi se tudi izračun pokojninske osnove. Zdaj se upošteva najugodnejših 24 zaporednih let, po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, pa bi od leta 2035 naprej upoštevala 40 let zavarovanja, pri čemer bi od tega izločili pet najmanj ugodnih let. Zvišal naj bi se odmerni odstotek, in sicer z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Delovna doba bo ob tem ostala nespremenjena – 40 let –, kar je prejšnji teden zatrdil premier Robert Golob.

Če bodo naslednji ponedeljek socialni partnerji podpisali izjavo, kot to pričakuje vlada, potem bo šel predlog v javno obravnavo, nato pa na ESS in na vlado. Ministrstvo za delo sicer želi, da bi bila zakonodaja potrjena še pred poletjem, kar bi pomenilo, da bi prve spremembe tako začele veljati 1. januarja prihodnje leto.

Delodajalci so po petkovih pogajanjih dopuščali tudi možnost, da se bodo danes dogovorili glede drugega stebra, ki pomeni dodatno pokojninsko zavarovanje. V primeru dogovora pogajalske skupine bi bil delavec samodejno vključen v drugi steber. Za izključitev iz njega pa bi moral dati posebno izjavo, je v petek dejal izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije Mitja Gorenšček. Vendar so se zdaj dogovorili, da bodo počakali na rezultat javne obravnave.