Ministrstvo kot vir financiranja prispevkov za oproščene predlaga prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Foto: RTV SLO
Ministrstvo kot vir financiranja prispevkov za oproščene predlaga prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Foto: RTV SLO
Bolnik v bolnišnici
Bolnikom z možnostjo ozdravitve bi se po 18 mesecih bolniški dopust podaljšal, sicer bi se tak človek invalidsko upokojil. Foto: EPA

Tako še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bodo delavci med bolniškim dopustom dobivali nižja nadomestila. Ministrstvo je sprva predlagalo za 30 % nižje plačilo med boleznijo, zdaj pa predlaga le petodstotno znižanje.

Pripravljen ni niti seznam adrenalinskih športov, sindikati in delodajalci pa zahtevajo večji vpliv v skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tam bi tudi vlada rada imela več moči. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo, ko naj bi ministrstvo pripravilo čistopis predloga.

Decembrski dogovori
Že decembra so se pogajalci okvirno dogovorili glede višine drugih nadomestil za bolniško odsotnost. Za 5 odstotkov naj bi se znižala le nadomestila za poškodbe zunaj dela in zaradi bolezni.

Zbližali so se tudi glede meril za oprostitev plačil dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to naj bi bilo trimesečno povprečje plače in premožensko stanje ter dejstvo, ali upravičenec živi sam ali v družini z otroki. Poleg tega naj bi bili plačil oproščeni tudi slepi in gluhi ter bolniki s presnovno boleznijo, fenilketonurijo.

Vseh oproščenih plačila naj bi bilo okoli 70.000, še vedno pa ni jasno, od kod bo ministrstvo vzelo 2 milijardi tolarjev, ki jih je zanje treba zagotoviti. Ministrstvo kot možnost predlaga prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, sindikati pa črpanje iz državnega proračuna.

O delavcih, ki bi bili na bolniškem dopustu več kot 18 mesecev, naj bi po novem predlogu odločala invalidska komisija. Če bi obstajale možnosti ozdravitve, bi se bolniški dopust podaljšal, sicer bi se tak človek invalidsko upokojil.