Otmar Kugovnik je uvodoma pojasnil, da je organizacija Susa zelo odgovorno pripravila kandidaturo in da ta zaplet (odpoved univerzijade) ni stvar Suse.

Njen predlog je bil preizkušen na vseh instancah, univerzijada je bila podeljena trem institucijam, Franc Kangler pa je bil podpisnik, je dejal.

Voditelj Uroš Slak je ob tem Kugovnika večkrat vprašal, kdaj bodo državi vrnili tri milijone. Kugovnik se je vprašanju izmikal rekoč, da pogodba predvideva, kdo bo vrnil obveznosti in da se bo najbrž preverjalo, kaj je povzročilo trenutni položaj.
Kažejo s prstom na državo
Milan Mikl, podžupan Maribora, pa meni, da mestna občina Maribor ni edini krivec, da ta "nacionalni projekt" ni uspel. Vlada bo zdaj ugotavljala, zakaj projekt ni uspel. "Nismo samo čakali na sredstva države, ampak smo sprejeli odloke, da bi prek javno-zasebnega partnerstva zgradili tekaški poligon in dvorano za curling," je dejal.

Dodal je tudi, da država ni pripravila potrebnih sredstev, za katere se je zavezala, in tudi ni poskušala pridobiti evropskih sredstev.

Nekdanji minister Igor Lukšič je pojasnil, da so sicer poskušali, da bi se vlada podpisala kot organizator, a so odklonili, saj je država ni organizator in po praksi podpišejo le organizatorji. Njegov naslednik Žiga Turk pa je dodal, da je najlažje kazati s prstom nanj, ampak položaj je danes precej slabši kot leta 2007 in denarja za take projekte ni.

Za sredstva sploh niso kandidirali
Drago Balant, direktor fundacije za šport, je pojasnil, da bi moral Maribor popolno vlogo za pridobitev sredstev oddati do 31. januarja, a je niso. "To pa ne pomeni, da ne bodo mogli ponovno kandidirati, še vedno se lahko potegujejo oktobra. Vendar morajo oddati popolno vlogo. Zakaj v treh letih niso kandidirali, pa ostaja odprto vprašanje," je dejal.

"Kako naj kandidiram za razpis, če ne morem dobiti gradbenega dovoljenja za zemljišče, ki je v lasti ministrstva za obrambo, kjer pa me niso želeli sprejeti," se je v precej razburjenem tonu odzval Kangler. V bran mu je stopil tudi Tone Vogrinec, ki se je obregnil ob poročilo Računskega sodišča, za katerega meni, da je polno netočnih podatkov.

Nekdanji dolgoletni novinar Dela Otto Giacomelli meni, da sta univerzijada in Fisu "fantomski zadevi, s katerimi ni možno angažirati dovolj kapitala za izvedbo". S tehničnega vidika ni dvoma, da bi jo lahko izvedli, je dodal. Vprašal se je, ali so se kdaj oglasili tudi študentje mariborske in ljubljanske univerze, ali to prireditev sploh želijo. Na kar si je odgovoril: "Nikoli."

"Slovenski šport nima nobenega koncepta razvoja, vseh stvari se lotevamo od danes na jutri. Vse si izmislimo, država naj pa plača," je prepričan.

Kangler si je umil roke
"Odgovornosti za neuspeh univerzijade ne bom prevzel, težava ni v infrastrukturi, ampak v denarju za izvedbo. Ne vem, zakaj bi morali vrniti denar, saj krivda ni na naši strani," je zatrdil. Po Kanglerjevih besedah je tudi občina v ta projekt vložila več milijonov, koliko natančno, pa nima "podatkov v tem trenutku". Univerzijada skozi infrastrukturo vrača delovna mesta in je ekonomsko upravičena, je prepričan Kangler.

Bo evropsko prvenstvo v košarki še en potopljen projekt
Po mnenju Dušana Šešoka je univerzijada povsem "brezvezen in tretjerazredni projekt". "Evropsko prvenstvo v košarki pa je na povsem drugi ravni. Prepričan sem, da Fibi ne bi bilo potrebno plačati šest milijonov evrov. Vlada bi se morala takoj spraviti v pogajanja in zahtevati znižanje kotizacije na tri milijone evrov, tudi za ceno odpovedi, saj do zdaj nobena država ni plačala tako visoke kotizacije," je pojasnil Šešok.

Predlaga, da se določene obstoječe dvorane malce prenovijo, da bodo ustrezale zahtevam ljudi. Dvorana za 5.000 ljudi na Ptuju se mu zdi "neumnost", zato meni, da bi se bilo dobro dogovoriti s Fibo, da določene tekme dovoli izvesti tudi v manjših dvoranah, češ da na končnih tekmah ni nikoli več kot 200 ljudi. Ob tem je prišel pomislek, da bodo dvorane napolnili tudi hrvaški, srbski in makedonski navijači.