To ni več Ljubljana, to je republika Ljubljana, kjer se zdi, da krize ni, kjer vrvi ob vsaki uri dneva in so problemi zelo daleč. Jankovićeva Ljubljana.

Za Zorana Jankovića se zdi, da hoče biti nov preroditelj prestolnice, kot je bil pred dobrimi 70 leti znameniti Ivan Hribar, rad se postavi ob njegovi sliki. A ob njegovem vstopu v volilno tekmo in naskakovanjem na premiersko mesto pa se vsak dan bolj odkrivajo tudi druge plati njegovega delovanja.

Zoran Janković je spreten poslovnež. Naša raziskava, ki je bila opravljena na podlagi dokumentov, ki smo jih pridobili, pogovorov z vrsto Jankovićevih poslovnih partnerjev, predstavniki nadzornih institucij, podporniki in nasprotniki, kažejo na enak model njegovega delovanja, ki pa ima eno skupno točko. Ne glede na položaj, ki ga trenutno zaseda, vedno skuša svojemu krogu, predvsem pa svoji družini omogočiti možnost posla in s tem plemenitenja družinskega premoženja. Model je bil postavljen že v času, ko je bil direktor Mercatorja.

Mestni trg 8, le streljaj od ljubljanskega magistrata. Sedež družbe Electa. Gre za poslovnega otroka Zorana Jankovića. Nekdanji nadzornik v Mercatorju, sicer predsednik upravnega odbora KD-ja Matjaž Gantar se spominja, da je bilo vprašanje obstoja in poslovanja Electe postavljeno že ob prihodu Zorana Jankovića na čelo Mercatorja.

"Po mojem spominu je bil to eden izmed pogojev Zorana Jankovića že takrat, ko je prišel v Mercator, že ko je nastopil v funkcijo. On je bil v tistem času aktiven podjetnik s to Electo. Kolikor jaz vem, je bil to njegov ključen pogoj, ko mu je Miran Goslar predlagal, da bi začel voditi Mercator, da lahko pod konkurenčnimi pogoji še naprej opravlja to dejavnost njegovo podjetje za Mercator," trdi Gantar.

Electa Zorana Jankovića je tako imela dovoljenje nadzornega sveta za poslovanje z Mercatorjem, a vendar pod konkurenčnimi pogoji.

V posle z Mercatorjem je Janković vpeljeval svoja sinova
Revizija revizijske hiše Deloitte pa odkriva, da ni bilo tako. In da so, ko je bilo v igri vprašanje poslovanja z Electo, odpovedali veljavni pravilniki. Poglejmo samo en primer: Stavba vrhniškega Mercatorja, imenovana Vrhnika hrib. Tam je bilo leta 2003 le zemljišče. Revizorji nedvoumno ugotavljajo, da je do zemljišča Electa prišla tako, da ga je odkupila od Mercatorja. Na isti dan, 13. junija 2003, pa je bila sklenjena tudi predpogodba o nakupu poslovnih prostorov, Electa pa je nad trgovino zgradila še stanovanja, ki jih je prodajala na trgu. Za Electo ni bilo nobenega tveganja, za gradnjo pa potrebnega nobenega kapitala. Revizorji namreč ugotavljajo, da je Mercator vnaprej financiral celotno gradnjo. Zadnje plačilo Jankoviću je bilo s strani Mercatorja izvršeno 21. junija 2004, medtem ko je bil objekt prevzet 21. aprila 2005.

V posle z Mercatorjem pa je Janković že takrat vpeljeval svoja sinova. Iz podatkov sodnega registra je bilo podjetje Volos ustanovljeno aprila 2003. Takrat še komaj 24-letni Jure Janković postane solastnik tega podjetja, ki začne iz Srbije in Črne gore za Mercator uvažati kekse in druge produkte. Dokumenti odkrivajo, da je bil uspeh podjetje mladega Jankovića in njegovih partnerjev odvisen predvsem - in leta 2005 že popolnoma odvisen - od poslovanja z Mercatorjem.

Zmaga Zorana Jankovića na županskih volitvah 2006. "Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno," je tedaj dejal Janković. Mesec dni pozneje Jure Janković izstopi iz podjetja Volos, podjetje pa se preimenuje v Selena, d. o. o., in danes z Mercatorjem ustvari le še 40 odstotkov svojih prihodkov. Ugotovitve revizorjev pa so bile priložene kazenski ovadbi zaradi zlorabe položaja zoper Zorana Jankovića. A ovadbo so obdelovali na obrobni policijski upravi v Postojni. Petnajst mesecev se ni zgodilo nič. Šele po opozorilih novinarjev Reporterja šefica ljubljanskega tožilstva ugotovi, da delo ni bilo pravočasno in ustrezno opravljeno in dodeli spis drugemu tožilcu. A postojnski policisti lani ugotovijo, da ni bilo znakov kaznivega dejanja. A tožilstvo vztraja pri nepravilnostih, odkritih z revizijo in 9. maja na ljubljansko sodišče vložijo zahtevo za preiskavo. In spet se ne zgodi nič. Ta teden pa na poizvedovanje naše televizije sodišče vendar sporoči, da bo začelo postopek. Tri leta in pol pozneje.

Sinova Jankoviću za Electo dolžna devet milijonov evrov
"Punce, ne jokat, nikar," je dejal Janković ob odhodu iz Mercatorja. Posnetki težkih ur in dnevov, ko se je na Dunajski, kjer ima Mercator svojo poslovno stavbo, po zmagi Janeza Janše na volitvah krojila usoda Zorana Jankovića kot predsednika uprave Mercatorja. Janković je že takoj po oktobrski Janševi zmagi svojega poslovnega otroka, podjetje Electa, prodal svojima sinovoma Juretu in Damjanu Jankoviću. Za kar sta mu, kar Janković prvič po vseh letih prizna šele v sredo popoldne na novinarski konferenci, dolžna devet milijonov evrov. Zato je po obligacijskem zakonu še vedno lastnik oziroma kot pravi sam, lahko svoj dolg spremeni v lastniški delež v Electi, kar bi zanj predstavljalo ob javnih funkcijah, ki jih nosi, še večji problem. "Jaz lahko podjetje dokapitaliziram, saj to govorim. In potem se zgodi, da bi Damijan in Jure bila solastnika, jaz pa tretji solastnik. V čem bi bil to problem," je dejal Janković.

Kot doto sinovoma zapusti tudi zemljišče v trnovskem predmestju, tik ob avtocestnem obroču, ob znamenitih Murglah, od strogega središča prestolnice oddaljenih pičlih 2 in pol kilometra. Celoten zemljiški kompleks je velik kar 54 tisoč kvadratnih metrov. Mesto je tam nameravalo graditi javno dobro: inštitute, objekte za šolstvo in zdravstvo. A hkrati je sinovoma Zoran Janković na tem kompleksu zemljišč zapustil - glede na izračune, ki smo jih opravili na podlagi zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige - tudi za 2 milijona 275 tisoč evrov hipotekarnih dolgov.

Slabo leto po nastopu Zorana Jankovića v funkciji župana, ko se že govori, da bo Ljubljana dobila nov prostorski načrt, zadnji je bil namreč sprejet pred 25 leti, Jankovići sklenejo pogodbo o finančnem lizingu nepremičnine s Hypo banko. Hypo postane lastnik, Electa pa dobi 24 milijonov evrov gotovine za bodoče poslovne naložbe, najprej pa odplača dolg dobra 2 milijona evrov, ki jo je na zemljišču pustil oče. Odplačevanje lizinga je omejeno na 120 mesecev, torej na deset let. V 6. členu pogodbe je zapisano, da mora podjetje Electa vsak mesec banki plačati obrok v višini dobrih 200 tisoč evrov do leta 2017. Ali drugače, Jankovići bi lahko za to vsoto vsak mesec kupili luksuzno stanovanje v središču Ljubljane.

Bilo je to obdobje vzpona Slovenije. Ljudje so živeli dobro. Čas konjunkture. Slovenci dobimo evro. Gradbeništvo se je pregrevalo, ljudje so kupovali stanovanja po tri, štiri, pet ali celo šest tisoč za kvadratni meter. Zdelo se je, da je vse dosegljivo. Nastane ideja o t. i. sibirskih vrtovih. Prva priložnost za prodajo se Jankovićem ponudi že leto pozneje, na začetku poletja leta 2008, ko Slovenija še ni niti slutila, da bo čez nekaj mesecev udarila kriza.

V predpogodbi med Electo, podjetjem Branton, kot soudeleženec pa v njej nastopa Hypo banka (predpogodbo so odkrili kolegi iz Financ), se je podjetje Branton zavezalo, da bo celotni kompleks kupilo za 32 milijonov evrov. Tako bi Jankovići v celoti poplačali lizing, pa še zaslužili. A kompleks je bil v prostorskih načrtih še vedno namenjen gradnji bolnišnic, šol in inštitutov. A so kljub temu v prvem členu te predpogodbe zapisali ugotovitveni sklep: da sta v pripravi novi strateški prostorski načrt in izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana, po katerih se za navedene nepremičnine predvideva namembnost zazidave vilablokov, dvojčkov in individualnih hiš, do treh nadstropij.

A vsaka sprememba namembnosti lahko naleti na ovire. In največkrat naleti. Zato ni smelo iti prav nič narobe.

Po zmagi levega trojčka in DeSUS-a na volitvah 2004, ki ga je podpiral tudi ljubljanski župan, se je začela bitka s slovensko administracijo. Sprememba prostorskega plana je verjetno najzahtevnejši birokratski in tudi vsebinski zalogaj. Minister za okolje Roko Žarnič je lovil minute, ko je podpisoval sklep o usklajenosti prostorskega načrta Ljubljane z mnenji državnih nosilcev na začetku julija lani, saj je bila že sklicana seja mestnega sveta. Teh nosilcev je, kot kaže uradni seznam, več kot 20. A Žarnič je podpisal sklep o usklajenosti, čeprav ni dobil vseh potrebnih soglasij.

Še več, nekdanji minister za okolje, danes mestni svetnik, ki ga je dal Janković celo odstraniti s seje, Miha Jazbinšek odkrije, da je na primer minister Žarnič zapisal, da je dobil soglasje Svetlikovega ministrstva. A v resnici je Žarnič dobil le soglasje sektorja za vojna grobišča, soglasja uradnikov, ki skrbijo za socialne zavode, pa ne, čeprav bi ga morali.

"Potem je bila inflacija tega, da so se vsa zemljišča, recimo, za šport ali pa za proizvodnjo, vrtce, ali pa za domove za starejše, spreminjala v stanovanjsko namembnost," pravi Jazbinšek.

Naprej. Visokošolski minister Gregor Golobič je izdal pozitivno soglasje še preden je podpisal dokument s pripombami, ki so mu ga na mizo prinesli njegovi podrejeni, kar dokazujeta dva dokumenta. Ministra Roka Žarniča je parlamentarna komisija, ki je preiskovala nepremičninske posle Zorana Jankovića, celo ovadila zaradi krivega pričanja.

Na Ciper prihajajo turisti in ... poslovneži
A Jankovićem se v primeru sibirskih vrtov zgodba vseeno ni izšla. Direktorja podjetja Branton so namreč policisti aretirali zaradi domnevne vpletenosti v trgovino z mamili, tako da transakcija nikoli ni bila izvedena. So pa bili uspešni pri drugih nepremičninskih poslih, ki pa niso tako odkrito in neposredno povezani z družino Janković, saj gre za sistem verige podjetij, ki segajo od Deviških otokov, Liechtensteina pa vse tja do Cipra. In predvsem na Ciper je bila zato usmerjena pozornost pri naših nadaljnjih raziskavah.

Limasol na Cipru. Že od križarskih časov, ko so ga bojevniki proti islamu zavzeli, je srce Cipra. A danes v mesto s približno toliko prebivalci, kot jih ima Ljubljana, prihajajo le še turisti - ki iščejo prostor pod sredozemskim soncem. In poslovneži. Na Cipru so dobrodošli: ponuja jim davčno ugodnejše okolje, kjer se pravi lastniki lahko mirno skrijejo za neznanimi grškimi imeni.

Nekoliko stran od promenade, kjer apartmajske stolpnice in hoteli dobesedno visijo en na drugem, stoji poslovno središče imenovano Alpha tower. V četrtem nadstropju zastekljene palače domuje vrsta podjetij, ki se pojavljajo pri nepremičninskih in drugih poslih v slovenski prestolnici. Vsa podjetja, za katera boste slišali v naslednjih minutah, so namreč registrirana v tem nadstropju.

Jure Janković beneficial owner Tabie
Kamor koli vam seže oko sami gozdovi, travniki, sadovnjaki, kamnolom in še kaj - povsod tu bodo po novem stale hiše in bloki. Lep konec Ljubljane, na deželi, tam pri Podutiku, blizu obvoznice. To območje je bilo do novega Jankovićevega plana namenjeno športu in rekreaciji. Zdaj pa bo na fascinantnih 160 tisoč kvadratnih metrih zraslo eno največjih novih naselij v Ljubljani. Lastnik teh parcel je podjetje Tabia. Lastnik Tabie pa sta podjetje Vaz, d. o. o., in ciprsko podjetje Disonco, registrirano v četrtem nadstropju Alpha towerja. Osnovni izpis lastnikov ciprskega podjetja na dan prinese pričakovano le grška imena. Dokument, ki pa ni del javnega registra, pa kaže, da je t. i. beneficial owner sin Zorana Jankovića, Jure Janković.

Preverjanje drugih podatkov, izpisanih na tej listini s podatki uradnega ciprskega registra, je nakazalo verodostojnost. Do leta 2004 je ciprska nacionalna banka vodila uradne evidence o t. i. beneficial ownerjih. Zdaj jih uradno ne vodi več in so del javnosti skritega dogovora med lastniki. Zato gremo po pojasnila na Univerzo v Ljubljani, kjer profesor Miha Juhart pojasni, kaj pravzaprav pomeni beneficial owner: "Gre za pravega lastnika. Formalni lastnik je tisti, ki se pač pojavlja kot lastnik v ustreznih evidencah kot nosilec pravice. V takih primerih pa obstaja nek vzporeden dogovor med formalnim lastnikom in pravim lastnikom, ki je v ozadju in se ne razkrije."

Juhart dodaja, da dobiček in dividende gredo v žep pravemu lastniku. "Po navadi ima tisti, ki je formalni lastnik, nek dogovor, po navadi je upravičen do določene provizije, bistvene ekonomske koristi pa gredo tistemu lastniku, ki je prikrit," še pojasnjuje.

Jure Janković si je denar izposodil od Pišljarja
Na vprašanje, kaj se je zgodilo, da se je odločil za vstop v volilno tekmo, je Zoran Janković na Kongresnem trgu odgovoril: "V nedeljo dom, absolutno. Menim, da si nobena družina ne zasluži, da če ima kdo kaj proti očetu, in ne more preko očeta, potem to koristi čez otroke. Mislim, da je treba takoj povedati, da če bom jaz, take prakse ne ne bo več." Njegova žena Mija je dodala: "Da vedo, da ima otrok tudi mamo, ne samo očeta. Jaz bom zelo vesela, če bo kdaj tudi Mija Janković, pa ne zato, ker sem politično uspešna ali kar koli, ampak ker sem mama in trenutno tudi najboj ponosna babica."

Zoran Janković je svojo kandidaturo na volitvah najavil v spremstvu svoje žene in snahe Vesne Janković. Slovenska javnost je pretekle dni brala o nakazilih Jureta Jankovića na njen osebni račun, tudi po 70.000 evrov. Kot ugotavlja preiskovalna komisija, so bili osebni prejemki Jureta Jankovića od leta 2006 18-krat manjši od izdatkov.

Alenka Jeraj, predsednica komisije DZ-ja o gradbenih poslih, pojasnjuje: "Predlagali smo, da opravijo davčni pregled Jureta Jankovića. Predlagali smo pač neko obdobje v katerem smo ocenili, da so se nakupi zemljišč, glede na spremembe, dogajali, predvsem pa v času, ko je županovanje prevzel Zoran Janković."

Sin Jure Janković naj bi si dva milijona evrov izposodil tudi od podjetnika Marjana Pišljarja. V dokumentih, s katerimi razpolagamo, a jih zaradi zaščite vira ne bomo objavili, so zavedene vse transakcije Jureta Jankovića. V obdobju med 9. aprilom 2009, ko je pridobil gotovinsko posojilo, ki ga mimogrede še ni vrnil, zato, kot sporoča sodišče naši televiziji, teče izvršba nad podjetjem Electa, in 31. avgustom - torej v petih mesecih, je Janković prenakazal dva milijona evrov. Tako med nakazili zasledimo tako plačilo obrokov za mercedes ali plačilo nemškemu podjetju, ki prodaja jahte. A bolj kot to so zanimiva nakazila ciprskim podjetjem Disonco Investment v višini 10.000 evrov, Drake Chambers ravno tako deset tisoč evrov in kar sedemkrat podjetju Blue Train Investement skupaj v višini 260 tisoč evrov pod oznako nakazilo posojila, ki ga je delno pozneje dobil tudi vrnjenega. Vsa podjetja so registrirana v četrtem nadstropju Alpha towerja v Lisssoli.

Jankovići zanikajo kakršno koli povezavo s ciprskimi podjetji. Tako je oče, ki je na naše vprašanje, ali je sin povezan s ciprskimi podjetji, ki imajo nepremičninske posle v prestolnici in ali mu verjame, včeraj odgovoril: "Stoprocentno."

Jure Janković direktor dveh ciprskih podjetij
Jure Janković, ki je zavrnil nastop za oddajo Pogledi Slovenije, pa prejšnji teden na vprašanje novinarjev Mladine, ali je lastnik podjetja Blue Train investement, ki je v Ljubljani kupovalo nezazidljiva kmetijska zemljišča, ki so potem pozneje postala zazidljiva, pisno odgovoril: "Edini posel s tem podjetjem je bil, da sem mu posodil denar, ki mi je bil v celoti vrnjen." A naša raziskava na Cipru nas je pripeljala do dokumenta iz sodnega registra. Ta razkriva, da je bil Jure Janković v obdobju nakazil na podjetje Blue Train Investement za kratek čas tudi direktor tega podjetja. Še več, raziskava, ki smo jo opravili s pomočjo specializiranega podjetja za poizvedovanje lastniških razmerij, je pokazala, da je bil v tem času direktor še enega ciprskega podjetja: Green apolo holding.

Green apolo holding pa se pojavlja tudi kot solastnik novoodprtega luksuznega hotela Cubo v središču slovenske prestolnice, ki je bilo tudi prejemnik javnih oziroma evropskih nepovratnih sredstev v višini 750 tisoč evrov. Družbena pogodba z dne 19. oktober 2009 razkriva, da so lastniki podjetja Hotel cubo Finadria holding, Disonco in Green apolo. A Jure Janković za Mladino zanika lastništvo v podjetju, ki upravlja hotel Cubo.

A poleg dokumentov s Cipra smo v naši raziskavi pridobili tudi korespondenco med Tax grupom, gre za t. i. čudežne dečke - sinove slovenski javnosti dobro poznanega lastnika Iskre in športnega funkcionarja Dušana Šešoka - ki slovensko gospodarsko in politično elito iz sedeža na Litostrojski povezujejo z davčno bolj ugodnimi državami, in Juretom Jankovićem. V korespondenci mu Tax grup sporoča, da še niso prejeli nakazila za hotel Cubo. Omenjena sredstva pa potrebujejo za poplačilo nujnih obratovalnih stroškov. Jure Janković jim nato odgovori, da je v tujini in da bo v ponedeljek uredil zadevo.

Zoran Janković je na vrhuncu svojega županovanja, še preden se je odločil za naskok na premiersko mesto, je v nekem intervjuju izjavil, da bo na stara leta receptor v hotelu. In kot kažejo ti podatki, se mu bo želja lahko izpolnila. Le če bodo posli njegove družine stekli tako, kot so si zadali. Zemljišča, obremenjena s hipotekami, so namreč ta trenutek mrtvi kapital, saj krizi, ki se je najprej pokazala na nepremičninskem trgu, ni videti konca. Obveznosti do bank, samo spomnimo na 200 tisoč evrov mesečnega obroka le na enem zemljiškem kompleksu, pa je treba izpolnjevati. Družina Janković se tako - bolj kot plemeniti svoje premoženje - bori za preživetje. Za svoj obstoj. A le za zdaj.

Bojan Traven