Vlada se je odločila, da gre v spremembo prometnih zakonov, s katerimi drastično viša kazni za kršitve nekaterih prometnih predpisov. Toda ali bo zato res manj kršitev in manj žrtev?

Napredek bo storjen že s svežnjem štirih zakonov, nekaj pa bomo dobili še s spremembo kazenskega zakonika, je povedal minister za pravosodje Aleš Zalar. Načeloma je mogoče tudi, da bi lahko nekdo, ki je vozil brez izpita in storil hujši prekršek, dejansko storil kaznivo dejanje, je napovedal.

Da je ključna tudi socializacija večkratnih prekrškarjev, pa meni minister za promet Patrick Vlačič, ki je prepričan, da je kaznovanje le en element. Obdobje, ko so policisti "skakali izza vogala", je končano, je dodala notranja ministrica Katarina Kresal. Policija po njenih besedah zdaj postavlja strategijo ugotavljanja najnevarnejših cestnih odsekov, pri čemer upošteva tudi voljo ljudi. Drži pa, da smo dolga leta opravljali vlogo inkasantov, je dejala Kresalova.

Kaj pa, če je za nesrečo kriva cesta?
Zakaj je za prometno nesrečo zmeraj kriv voznik, nikoli pa cesta? Minister za promet Vlačič odgovarja, da smo po varnosti državnih cest primerljivi z drugimi državami, kot sta Španija in Italija, obenem pa seveda za popravilo vseh cest ni denarja. Drži pa, da je infrastruktura sama včasih vzrok za nesrečo, je priznal.

Po novem bo za neki odsek ceste odgovoren človek z imenom in priimkom, ocenjevalec varnosti, je poudaril minister. Seveda to ne pomeni, da bo odgovoren za posamezno nesrečo; bo pa odgovoren za to, da bodo odstranjeni vsi nevarni odseki.

A kako pogosto se zgodi, da bi bil upravljavec ceste odgovoren za nesrečo? Višja sodnica za prekrške Ana Koman odgovarja, da se upravljavec zelo redko sploh znajde v postopku.

Robert Štaba, sekretar komisije za vzgojo in varnost pri AMZS-ju, pa je opozoril, da pri nas nihče ne odgovarja, če je za nesrečo kriva slaba infrastruktura, čeprav je pri nas 60 odstotkov državnih cest takih z visoko stopnjo tveganja.

Zakaj povzročiteljem ni sojeno hitreje?
Kako je s sojenjem povzročiteljem nesreč v razumnem roku? Leto dni po dogodku obtožnica zoper Branka Mačka, ki je zakrivil hudo nesrečo pri Arji vasi, v kateri so umrli trije mladi, še vedno ni pravnomočna, kaj šele, da bi bila razpisana glavna obravnava.

V zakonu možnost prednostne obravnave obstaja, je povedal pravosodni minister Aleš Zalar, vendar pa v vsakem primeru posebej o tem odloči sodnik. Seveda pa je "kandidatov" za prednostno obravnavo še dosti, od spolnega nasilja, umorov in podobno, sodišča pa vsega hkrati ne morejo reševati, je poudaril.

Damjan Lipnik, oče umrlega v prometni nesreči na Celovški cesti, pa je povedal, da sodba v petih letih od dogodka še ni pravnomočna. Situacija je enaka kot tisti dan, ko je sin umrl, nobena noč pa ni bila prespana mirno, je dejal.

Težava je v tem, da so tu vedno angažirani sodni izvedenci, je povedal minister Zalar. Vsak od njih tako potrebuje čas, da izdela mnenje, nato sledijo morebitne dopolnitve mnenja in zaslišanja izvedencev.

Kazen ali prevzgoja?
Psiholog Matej Tušak pa je opozoril, da ni dovolj govoriti le o kaznih, temveč bi bilo storilce treba prevzgojiti. Hude kazni načeloma ne prinašajo sporočila, je opozoril, zato so po njegovem najboljše zmerne kazni. Če nekdo namesto enega leta ne bo imel izpita tri leta, zanj to ne bo nobena kazen, zato ga bo prej motivirala grožnja zapora, meni Tušak.

Po drugi strani je dejal, da dolgotrajni postopki vplivajo na družino umrlega.

Tudi svojci žrtev imajo možnost, da v postopku predlagajo ugotavljanje dejstev, pravico imajo tudi postavljati vprašanja, pregledovati spis in podobno, je v zvezi s tem opozoril minister Zalar.

Deset let na cesti brez izpita
Lipnik je opozoril tudi, da obstajajo primeri, ko se povratniki po deset let vozijo brez izpita. Ministrica Katarina Kresal v zvezi s tem meni, da bo nova zakonodaja stopila na prste prav povratnikom, višja sodnica za prekrške Ana Koman pa opozarja, da številni povratniki, ki vozijo brez izpita, sploh nimajo niti denarja za globe niti nimajo interesa, da bi izpit opravljali znova. Pravzaprav nimamo sredstev za to, da bi povratnike spravili s cest, je dejala, zato meni, da bi jih s cest spravila le zaporna kazen.

Spremembe te vrste se pripravljajo, obljublja minister za pravosodje Aleš Zalar, ki pravi, da bodo skušali odpraviti primere, ko gre nekdo brez vozniškega dovoljenja na cesto. Dodana vrednost nove zakonodaje je v tem, da bo vozniško dovoljenje mogoče odvzeti do pravnomočnosti postopka, je opozoril, po njegovih besedah pa se obetajo tudi spremembe v kazenskem zakoniku, ki bodo sankcionirale povratnike.

Kazen odvisna od premoženja?
Sistem kazni bi moral biti urejen glede na premoženje posameznika, še meni notranja ministrica Katarina Kresal, ki pa je povedala, da so glede tega dobili negativno mnenje službe vlade za zakonodajo, a sama se za to še vedno zavzema.

Tudi za hudo nesrečo, ki se je zgodila pred enim letom pri Arji vasi, smo dali kar nekaj obljub, vse pa smo izpolnili, je poudarila ministrica. S paketom zakonodaje smo naredili izjemen korak naprej, je dodala.

Ana Koman, višja sodnica za prekrške, pa je opozorila na to, da so številni storilci z minimalno plačo, ki jih bodo globe močno prizadele, po drugi strani pa nova zakonodaja ne prinaša novosti pri kaznovanju povratnikov.

Minister za pravosodje Zalar je opozoril, da imamo pri nas trenutno okoli 5.000 različnih prekrškov, globe pa so fiksne ali v razponu. Če bi hoteli uvesti sistem vezanosti sankcije na premoženje posameznika, bi morala biti, tako minister, globa obvezno predpisana v razponu. To pa pomeni še, da bi morali zakone obvezno prilagoditi, je opozoril.

Pa je pravično, da direktor v podjetju plača enako kazen kot delavec? Kot je še poudaril minister za pravosodje Zalar, sistema ni mogoče spremeniti naenkrat, v treh mesecih. A sedanje stanje še ne pomeni, da ne želimo priti do sistema, kakršen je finski, kjer se ravnajo po premoženju. Res pa to vzame dlje časa, saj ko policist nekoga ustavi, pač nima dostopa niti do kazenske evidence tega človeka, je še opozoril minister.