Pogledi Slovenije - kaj bo s Slovenijo? Napovedano varčevanje je po eni strani nujno, po drugi strani (lahko) ostro zareže v standard prebivalstva. Naj vlada požene gospodarstvo z javnimi investicijami ali z nižanjem davčnih obremenitev? Odnos med vlado in sindikati bo dal odgovor na ta vprašanja, gostje v Pogledih pa že nakazujejo, kako bo ta tekel.
Šircelj: Ne varčuje se le na sociali
Andrej Šircelj (SDS) je uvodoma pojasnil, da je znižanje javne porabe le eden od ukrepov, poleg sanacije bančnega sistema in sprememb pri javnih naročilih, kjer so velike zaloge. Med ukrepi je naštel nižanje materialnih stroškov, spremembe javnih naročil, reorganizacijo javne uprave.
Izpostavil je tudi dohodkovno stran, kjer naj bi dosegli večja donosnost državnih podjetij. Pokojnine in plače pridejo kasneje, v dogovoru s socialnimi partnerji. "Nič se ne bo zgodilo na enostranski način," je zatrdil. Obenem pa pravi, da če sami ne bomo sprejeli varčevalnih ukrepov, bodo prišli iz raznih mednarodnih inštitucij in nam postavili točno določene pogoje.
Je možno sploh kje rezati?
Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in aktualna državna sekretarka na finančnem ministrstvu Francija Križaniča po drugi strani ne verjame, da bo vlada v enem letu lahko prihranila 800 milijonov evrov, ker se bodo samo stroški obresti letos povečali za 180 milijonov evrov.
"Morali bomo torej najti milijardo evrov," je dejala. Pri tem je nanizala nekaj podatkov: materialnih stroškov, kamor sodijo vzdrževanje cest, elektrika, in tekoči stroški, je bilo lani 700 milijonov.

"Če to razpolovimo dobimo 350 milijonov, če ukinemo vse investicijske projekte, razen tistih financiranih iz evropskih sredstev, pridemo še do dodatnih 350 milijonov," pravi Bratuškova. Pri tem se ji zdi, da so tolikšni rezi v investicije in tekoče stroške nerealni.
Poudarila je, da je bil glavni vir povečanja proračunskih odhodkov od leta 2008 sociala. Za pokojnine je odšlo dodatnih 400 milijonov evrov, za nezaposlene, socialno ogrožene in ostale transferje posameznikov pa dodatnih 200 milijonov. Zato je prepričana, da bodoča vlada brez ostrih rezov v sociali ne bo uspela doseči napovedanih 800 milijonov prihrankov.

Bodo sindikati šli na nož?
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pojasnil ostre besede še nenastali vladi. Izpostavil je "ambivalentne izjave" iz koalicije, saj je Virant po eni strani napovedoval varčevanje brez odpuščanja in nižanja plač, SDS pa da napoveduje odpuščanja. Zaradi nejasnosti tudi sindikati pričakujejo pojasnila, "od kje milijarda".

Številke 800 milijonov evrov naj se ne glorificira, saj je to le delovna, napovedna številka, o kateri se bodo ministri morali še zediniti, je odgovarjal Šircelj. Poudaril je, da 800 milijonov ni cilj, temveč sredstvo, s katerim bodo razbremenili gospodarstvo ter omogočili, da se smer razvoja gospodarstva obrne v rast ter nova delovna mesta.
"Cilj so boljši pogoji, da ne bo vsak teden ena agencija ali banka dala še slabšo napoved za Slovenijo. Ta razvoj moramo obrniti," je pojasnil. Pozval je k strpnemu dialogu in k odsotnosti provokacij, drugače se bodo temu rpimerno odzvali. "Če beseda velja je vse v redu, drugače pa se vse spremeni," je zatrdil.

Senjur bi še trošil
Ekonomist Marjan Senjur je izpostavil nujnost rebalansa proračuna in dodal, da ni potrebe po tako hitrem krčenju. »Slabo nam gre, smo v nekem povprečnem evropskem položaju, ampak bomo preživeli. Predlagam da odhodki ostanejo nespremenjeni, saj Umar letos in prihodnje napoveduje dodatnih 250 milijonov evrov proračunskih prihodkov , kar bi do konca 2013 zmanjšalo primanjkljaj pod tri odstotke, inflacija pa pomeni, da imamo realno za dva odstotka manjši dolg,« meni Senjur.
Rabimo nižje davke
Anton Papež iz podjetja Interenergo meni, da se izogibamo pokazati resnično stanje. "Nižanje davka na dobiček je povsem nepotrebno, podpiram pa uvedbo socialne kapice. Moramo omogočiti zaposlovanje višje izobraženih delavcev, ki bodo dvignili gospodarstvo," je dejal.

Tomaž Štih (DLGV) pravi, da s socialno kapico razbremenimo podjetja, ki so tako bolj konkurenčna in lahko proizvajajo nova delovna mesta. "Ne bodo pa jih proizvajala na željo sindikatov," je zatrdil.
Šircelj je še dejal, da se je celotna debata ustvarila na podlagi številke 800 milijonov evrov prihranka, ki je lahko še stvar debate. Na prihodkovni strani računajo, da bo razbremenjeno okolje dalo zagon gospodarstvu (ustanavljanje novih podjetij, privabljanje tujih naložb, več delovnih mest), kar bo posledično v državni proračun prineslo tudi več prihodkov.

Pingpong med Janšo in sindikati
Najverjetnejši predsednik vlade Janez Janša je sindikatom, ki so ga obtožili rušenja socialne države odgovoril, da lahko na transparente napišejo kar koli, vlada jim ne bo mogla pomagati, če ne bo denarja, in hkrati napoveduje, da je čas neznosne lahkosti zadolževanja v tej državi mimo.