V zgornjem nadstropju največjega slovenskega klimatiziranega nakupovalnega centra, kjer ne veš, ali je noč ali je dan. In čakajo. 18-letniki skupaj s 30-letniki. Disciplinirano. V vrsti. Nekateri tudi več kot eno uro. Da dobijo hamburger. Kajti odprla se je prva poslovalnica druge največje prehranjevalne verige. Slovenski mediji situacijo označijo za sramotno. Da se leta 2011 Slovenci tako ponižajo, da v vrsti stojijo za nekaj, kar je na zahodu za vsakim vogalom. A v Sloveniji tega ni. Zato stojijo. Kot pred 20, 30, 40 leti. Zato se vprašajmo, je to ta še vedno isti koncept, kar danes ponuja Slovenija generaciji do 35?

Diplomirala je leto pred vsesplošno finančno in slovensko družbeno krizo. V Sloveniji se je po izračunih, ki jih je za našo oddajo v Bruslju pripravila evropska statistična agencija Evrostat v starostni skupini do 35 let - slovenski študentje izjemno pozno diplomirajo, v povprečju so stari 29 let in s tem ustvarjamo socialni vakuum -, najbolj povečala brezposelnost med vsemi državami evroobmočja. Od leta 2008 do danes se je brezposelnost med to generacijo povečala za več kot 100 odstotkov, pred nami sta le še propadli Španija in Grčija.

Še več: številke slovenskega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je med 100.000 nezaposlenimi kar 35 odstotkov starih do 35 let. Če se, se zaposlujejo honorarno ali za določen čas, ki pa v nasprotju z redno zaposlitvijo ne prinaša nikakršnih pravic.

25-letni Rok Brstovšek iz Ljubljane. Diplomirani kulturolog. Z veseljem pokaže diplomo, kjer je proučeval odnos Katoliške cerkve do rockglasbe. A ve, da si z njo ne bo našel posla, čeprav je trdo študiral, država je plačevala subvencije, bone za kosila, profesorje in še kaj. Zato je podaljšal študij – saj je to za njega socialno ugodno in tako preložil vstop na trg delovne sile. Vpisal je magisterij ekonomije, ki naj bi mu prinesel več možnosti za pridobitev posla.

A podatki so alarmantni: v zadnjih desetih letih se je za 240 odstotkov povečalo število brezposelnih ljudi z diplomo visoke šole ali fakultete, še posebej slabo jo odnašajo ženske. Raziskava Mladina 2010 razkriva, da slovenski izobraževalni sistem pridela letno, pozor, 9.000 presežnih delavcev z diplomo v žepih.

Tolkli so bobne, imeli transparente, maširali po Ljubljani, da bi jih opazili. Oktober 2009. Posnetki demonstracij bodočih socialnih delavcev, ki študirajo na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Zahtevali so vsaj to, da bi kje dobili prakso. Minister jim je na hitro ugodil in danes se prijavljajo že na drugi razpis za 150 pripravniških mest. 26-letna Maja Zupančič se ravno odpravlja na pogovor o pripravništvu in upa, da ga bo dobila ... Na prvi pogled bo šlo. Kajti lani je diplomiralo le 98 socialnih delavcev. A kaj, ko je zraven diplomiralo še 282 tistih, ki so morali plačati študij, v povprečju 2.000 evrov na letnik. Fakultete jih vabijo in vabijo, saj gre za izjemno dobre zaslužke. Starši pa plačujejo. Tako je lani Slovenija dobila 380 novih socialnih delavcev. In kje jih bomo zaposlili?

Dokument z obetavnim naslovom Aktivna politika zaposlovanja 2007-2013 vsebuje operativne načrte, ki jih vsako leto sprejema vlada in za to skupaj z Evropo letno nameni 143 milijonov evrov. Vsako leto je v njem vrsta programov. Tako na primer v enem piše, da bodo mlade - gre pa za diplomante - prekvalificirali. In to v tiste poklice, ki jih primanjkuje … recimo v varilce, voznike in negovalce. Ali pa jih vključuje v javna dela.

Ana Seliškar, difovka, diplomantka fakultete za šport, sicer že mama nadobudnega Lovra in Roka, ki je star šele 4 mesece. Od februarja lani, ko je diplomirala, je na zavodu za zaposlovanje. In kaj so ji ponudili? v okviru javnih del je socializirala Rome. Želela se je prekvalificirati za vzgojiteljico, a imajo prednost vsi tisti izpred let, ki še nimajo izobrazbe, pa že delajo v vrtcu. In to še ni vse: noseča je, pa so jo zavrnili ...

Zavod ima tudi program, po katerem pomaga pri zaposlovanju absolventov z zvenečim naslovom: Absolvent – aktiviraj in zaposli se! No, Ane Seliškar ni bilo med njimi, saj je bilo lani vanj vključenih, pozor, 100 absolventov. Mimogrede, samo komunikologijo ta trenutek na fakulteti za družbene vede študira 575, od tega jih študira izredno 103 in plačujejo v povprečju po 2.500 evrov. Če plačaš z gotovino, ti dajo še popust.

Čeprav skušaš ustvariti nov posel, kar slaba polovica mladih želi biti podjetnik ali samozaposlen, torej želi ustvarjati delovno mesto, ne gre. Komunikologinjo Barbaro Kotlušek je premamila ponudba zavoda za zaposlovanje o subvenciji 4.500 evrov za samozaposlitev. Odprla je s. p. in začela razmišljati podjetniško. A danes govori o zavajanju.

Da je situacija nevzdržna, je opozoril najvišji organ Evropske unije, svet Evropske Unije. Priporočila, objavljena v uradnem listu, pa bi morala biti zavezujoča za državo. Sloveniji nalagajo, da zmanjšajo nesorazmerja med pravicami in obveznostmi med redno in pogodbeno zaposlenimi, da se vzpostavi sistem, ki bo znal napovedovati, kakšno delovno silo s kakšno izobrazbo trg delovne sile potrebuje, ter da se oceni uspešnost zavoda za zaposlovanje. Slovenska vlada nič od tega ni začela uresničevati. Ukvarja se s pomembnejšimi zadevami, kot je samoohranitev.

Mladi tako danes živijo slabo: v povprečju imajo 40 odstotkov nižji dohodek od svojih vrstnikov po razviti Evropi, največ izmed njih živi pri starših. Populacija do 35. leta se tako uvršča v sam vrh evropske lestvice. S tem si nižajo življenjske stroške, sicer bi, kot navaja evropska raziskava, tvegali revščino. Do posojil ne morejo, ker nimajo redne zaposlitve, kvečjemu pogodbeno oziroma honorarno. Zato se leta 2011 še vedno postavljajo v vrsto, da bi doživeli okus normalnosti. Slovenija pa jim ponuja še vedno tisto, kar ponuja že zadnjih dvajset, trideset let. Pa čeprav današnja generacija mladih noče več jesti le bureka in prepevati o tem, kako lepo je v naši domovini biti mlad. Ker ni.