Pregled 50 najvišjih kreditov NLB-ja kaže, da so številne nezavarovane kredite dobila slamnata podjetja, denar pa je končal v žepih vplivnežev s političnim zaledjem. Raziskava je pokazala, da so se milijoni evrov prek neustreznih kreditov prelivali v roke slovenskih pomembnežev, tudi prek izpostav NLB-ja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji, tako da so bili ti krediti skriti pred očmi slovenske javnosti. Tudi uradno poročilo kaže na to, da je bilo v imenu nacionalnega interesa dovoljeno vse. Bećir Kečanović iz protikorupcijske komisije pravi, da za stališčem komisije za preprečevanje korupcije glede sistemske korupcije v NLB-ju stojijo materialni dokazi. V NLB-ju se je vzpostavil vzporeden, neformalen sistem odločanja, dodaja Kečanović.

Ekonomist Sašo Polanec je dejal, da so se na Ekonomski fakulteti že leta 2006 pogovarjali z NLB-jem in jim ponujali svoje storitve, a so jim z uprave sporočili, da lahko že v 20 sekundah ugotovijo, kdo bo vrnil kredit in kdo ne. Izkazalo se je, da so kreditni odbori očitno ignorirali vse kreditne ocene, je dodal Polanec.

V oddajo se je iz Washingtona vključil tudi Egon Zakrajšek, član ameriške centralne banke, ki je na vprašanje, ali so "oldboysi" izkoristili NLB za ustvarjanje nove elite, odgovoril, da gre pri NLB-ju za šolski primer pajdaškega kapitalizma in da se je politika vmešavala tudi v druge gospodarske sektorje.

Kečanović je dejal, da je problematičen pristop pri nominiranju članov uprave. Rešitev, kot pravi Kečanović, ni le banko očistiti slabih terjatev, ampak jo očistiti tudi slabih praks in slabih ljudi. Dodal je, da ljudi moti neukrepanje pristojnih institucij.

Na vprašanje, ali vlada ne ukrepa, ker morda ščiti ljudi, blizu SDS-a, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak odgovarja, da nikakor. Razsežnost problema je prevelika, da bi bili rezultati vidni v samo pol leta, je dodal Gorenak in še dejal, da MNZ absolutno ustvarja ustrezne pogoje za policijo in tožilstvo glede tega vprašanja.

Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije pozdravlja namero preiskave, a dodaja, da bi moral Janez Janša začeti akcijo diskretno v okviru pristojnih institucij, če je bil iskren v svojih izjavah. Bratuškova je izrazila željo stranke, naj Banka Slovenije umakne stopnjo tajnosti s poročila o stanju bank.

Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da je treba postopke izpeljati tako, da bodo imeli vse dokaze proti določenim ljudem. "Ni dovolj zgolj imeti imena odgovornih," je opozoril Šušteršič, ki je izrazil upanje, da bodo lahko hitro kakšne obtožbe kvalificirali, kot je treba.

V oddajo je bil povabljen tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, a se je ni mogel udeležiti, ker je v tujini.

Egon Zakrajšek je na trditve Kranjca, da se ne da oceniti, koliko teh kreditov je slabih, odgovoril, da v ZDA redno izvajajo stresne teste. Na spletni strani ameriške centralne banke tudi javno objavijo rezultate stresnih testov ameriških bank. Na podlagi tega se odloča, kaj se bankam dovoli in kaj ne, to pa vpliva tudi na njihovo poslovanje.

Uroš Slak je izpostavil, da je NLB kreditiral večinoma gradbeni in nepremičninski sektor, ne pa podjetij z dodano vrednostjo. "Očitno je, da so politiki in bančniki skupaj sami pregrevali gospodarstvo," je dejal Slak. "Absolutno," je pritrdil ekonomist Polanec.

Slak je izpostavil dejstvo, da je šlo iz Slovenije v Luksemburg 21 milijard evrov, in pri tem podvomil, da je šlo pri tem za normalno poslovanje. Minister za finance Janez Šušteršič je odgovoril, da nekatere preiskave potekajo, a je dodal, da je za vpogled v konkretno transakcijo potreben utemeljen sum kaznivega dejanja.

Če ne bo začetka temeljitih preiskav, se ne vidim na svojem položaju, je dejal Gorenak in hitro dodal, da se je preiskava v NKBM-u že začela.

Glede prodaje NLB-ja je Zakrajšek dejal: "Prodati se mora vse." Ohraniti 25 odstotkov in 1 delnico v lasti države, je logika, ki nas je pripeljala v sedanjo situacijo, je dodal Zakrajšek.

Ali ohraniti 25 odstotkov in eno delnico v NLB-ju, je pomembno vprašanje, je dejal Šušteršič. S tolikšnim deležem ne moreš nadzirati družbe, je dodal minister.

Alenka Bratušek je glede prodaje NLB-ja dejala, da je za PS pomembno, da bo postopek prodaje transparenten. Bratuškova je še dodala, da bomo morali, če bomo banko sanirali z davkoplačevalskim denarjem, povedati, koliko nas bo to stalo, če jo bomo prodali, pa moramo vedeti, koliko bomo za njo dobili.

Glede ustanovitve sklada za prenos slabih terjatev je Šušteršič napovedal, da bo sklad del terjatev prenesel v dogovoru z banko. "V upravo sklada bomo skušali pridobiti ljudi z izkušnjami," je obljubil minister in dodal: "Osebno bi rad tudi, da je tam kdo iz tujine."

Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije glede sistemske korupcije v bankah je v sklepni fazi, je dejal Kečanović in napovedal, da bo poročilo na voljo javnosti v roku dveh tednov. Poročilo bo objavljeno na spletni strani komisije.

B. V.