Aleksander Jevšek, direktor uprave kriminalistične policije GPU, je o navedbi Vursa, da so našli na kondomu DNK živalskega izvora, dejal, da suma storitve kaznivega dejanja ni bilo. V kazenskem pravu pa je po njegovih besedah tako, da če domnevni osumljenec umre, kazenski pregon zoper njega tako ali tako ni več mogoč.

Sam na kraju dejanja ni bil, a je govoril s kriminalisti, ki so tam bili. Toda danes se zadeva osredotoča na domnevno spolno zlorabo psov, nihče pa se ne ukvarja s smrtjo pokojnika, ki je po njegovem mnenju sumljiva. Glede odsotnosti državnega tožilca na kraju dogodka je dejal, da so v desetih letih obravnavali okoli 300 primerov mučenja živali, pa tožilca nikoli ni bilo zraven. Pa tudi če bi bil, ne bi bilo nič bistveno drugače, je še dodal.

Vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorčič pa je povedala, da dežurna okrožna tožilka tistega dne ni imela priložnosti, da bi prišla na kraj nesreče, saj o dogodku ni bila obveščena pravočasno. Jevšek je odvrnil, da naj bi tožilko o tem obvestil preiskovalni sodnik, s katerim so govorili, Gregorčičeva pa je prepričana, da to ne zadošča.

Franci Matoz, odvetnik napadenega Tržičana Stanislava Megliča, je prav tako prepričan, da bi obvestilo moralo tudi na tožilstvo. Vse je kazalo na razloge za sum kaznivega dejanja, je prepričan. Prav tako tretje osebe, denimo, državna sekretarka Sonja Bukovec, nimajo kaj iskati na takem kraju, je dodal.

Kdaj povrnjeno zaupanje v pravno državo?
Pravnik Rajko Pirnat meni, da se je ključni prelom zgodil s sodbo upravnega sodišča. "Videli smo kup pritiskov, manipulacij, a to me ne skrbi toliko kot to, da je sodišče, ki bi moralo biti varuh zakonitosti, odločilo na način, ki me je presenetil," je dejal o odločbi, s katero je naložilo upravnim organom, naj odločajo po starem zakonu. Veterinarski inšpektor je sicer menil, da je tudi po starem zakonu pse treba usmrtiti, a je bilo nato odločeno drugače. Zakon je tu relativno jasen, a je bil spregledan, je dodal.

Stanislav Meglič pa je prepričan, da Slovenija ni pravna država, temveč država za elito. Njegov odvetnik Matoz je opozoril, da Meglič že pet let čaka na pravico. Vprašal se je, kakšen občutek državljani dobijo, ko se vsa država zgane zaradi dveh psov, na človeka pa se pozabi. Pomembno je tudi to, da se zdi, da je tudi politika dogodek izkoristila, njegovi stranki pa še zmeraj nihče ne pomaga, je dodal.

Kar zadeva zaupanje ljudi v pravo, je bistveno, da so ljudje prepričani, da institucije pravne države delujejo, je še povedal Pirnat. In danes po njegovih besedah ni tako; ta afera je bila uničujoča za zaupanje ljudi v pravno državo, je opozoril. In zaupanje bo po njegovih besedah lahko povrnjeno le z dobrimi rezultati.

Jože Vidic, veterinar in kinolog, je spregovoril o vmešavanju v veterinarsko stroko. Kot je povedal, je Baričeviča sam opozoril, da se psi lahko obrnejo proti njemu. Nezaslišano je, da pritiski obstajajo, a veterinarji bi morali ostati neomajni, je prepričan.

Se je policija ukvarjala s pravimi ljudmi?
Drago Kos, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, je v oddaji povedal, da so večkrat skušali policiji izročiti vse podatke, a tega niso mogli, tudi na operativnem sestanku s policijo ne. Vse kaže, da je v zadevi z vračanjem psov odločalo ministrstvo, zato je nesmiselno, da se policija osredotoča le na postopke Vursa, je dejal. Ministrstvo je bilo tisto, ki je razveljavljalo odločbe Vursa in na koncu odločilo o vrnitvi psov, je opozoril. Po njegovem gre sicer za tipičen primer vrste majhnih kršitev, ki privedejo do hudih posledic.

Med tistimi, ki so pritiskali, so bili ljudje z levega ali z desnega pola, a med njimi ministrice Katarine Kresal po naših podatkih ni bilo, je še povedal Drago Kos.

Aleksander Jevšek odgovarja, da delo policije usmerja državno tožilstvo, in ne protikorupcijska komisija. Ne drži niti, da se z ljudmi z ministrstva nismo ukvarjali, z njimi smo opravili razgovore, je navedel. Prepričan je, da do kriminalisti naredili vse, kar so mogli in primer korektno zaključili.

Radovan Žerjav, predsednik SLS-a, pa meni, da se ljudje zgražajo nad tem, kar se dogaja v državi, in to ne le v tem primeru. Ljudje bodo v pravno državo verjeli, ko bodo na podlagi dejanj pristojnih organov ugotovili, da gre zares, dodaja.

Tamara Gregorčič je dejala tudi, da lahko, če bodo odkrili nove dokaze, tožilstvo zadevo znova odpre, saj zavrženje ni dokončna odločitev. Tudi Jevšek je potrdil, da mora policija, če odkrijejo nove dokaze, ukrepati.

Večina ovadb zavrženih
Znano je, da je tožilstvo v ponedeljek zavrglo kazenske ovadbe zoper nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, sekretarko Sonjo Bukovec, direktorico veterinarske uprave Vido Čadonič Špelič in pravnika na kmetijskem ministrstvu.

Tožilstvo naj bi se ukvarjalo le še s kinologoma Alenko Černe in Rajkom Rotnerjem ter z odvetnikom pokojnega lastnika psov Saše Baričeviča, Mirom Senico.